Sodobni čas je čas avtomobilov in skorajda samoumevne mobilnosti. A ta se z leti in desetletji povečevanja prometa počasi in vztrajno poslabšuje. Ceste niso več tako prosto prevozne kot nekoč, problem pa postaja tudi starost voznega parka državljanov. Ta namreč nakazuje, kako »čisto« se vozimo oziroma kako zelo s starejšimi avtomobili onesnažujemo okolje. Z novejšimi in bolj čistimi avtomobili bi ga obremenjevali veliko manj. Svoje prispeva tudi prav nasilna elektrifikacija s pregrešno dragimi električnimi avtomobili, medtem ko se cene rabljenih klasičnih avtomobilov dvigujejo.
Zato ne preseneča podatek, da je povprečna starost osebnih avtomobilov v Sloveniji vse višja, v letu 2022 je bila 10,9 leta in se še zvišuje. Starost voznega parka osebnih avtomobilov se je dejansko zvišala v vseh statističnih regijah Slovenije in je povsod tudi presegla deset let. Povprečno najstarejše avtomobile so vozili v goriški (12,6 leta), najmlajše pa v osrednjeslovenski regiji (10,2 leta).
V treh dekadah za štiri leta
V zadnjih tridesetih letih se je tako starost vozil povišala za nekaj več kot štiri leta – s 6,8 v letu 1992 na 10,9 leta v letu 2022. V starostni sestavi osebnih avtomobilov se delež vozil, starejših od 12 let, zadnjih dvajset let stalno povečuje, in sicer vsako desetletje za okoli 50 odstotkov; leta 2001 je bil ta delež 17, leta 2011 29 in leta 2021 že 43 odstotkov. V istem obdobju hkrati stalno upada delež avtomobilov, starih manj kot tri leta, in sicer vsako desetletje za okoli 30 odstotkov. Manj kot tri leta starih avtomobilov je pri nas zdaj le še deset odstotkov.
Ekstremno starih vozil, torej več kot 20 let, pa v Sloveniji za zdaj ni veliko, okoli pet odstotkov, medtem ko je novejših od dveh let od sedem do osem odstotkov. Torej lahko rečemo, da smo tudi pri voznem parku nekje v zlati sredini, saj največ slovenskih vozil spada v kategorijo od 10 do 20 let starosti.
Prepočasno obnavljanje
Tudi stopnja obnavljanja voznega parka osebnih avtomobilov ni prav optimistična. Ta prikazuje delež prvih registracij novih osebnih avtomobilov med vsemi registriranimi osebnimi avtomobili. Leta 2022 je bila 3,8-odstotna, to je za 0,7 odstotne točke manj kot leto prej. Stopnja obnavljanja voznega parka je bila najvišja v osrednjeslovenski (5,8 odstotka), najnižja pa v primorsko-notranjski statistični regiji (2,1 odstotka). Glede na vrsto goriva je bila stopnja obnavljanja voznega parka lani najvišja pri hibridnih osebnih avtomobilih (36,2 odstotka), sledili pa so električni (28,7 odstotka). Od skupaj 1,2 milijona osebnih vozil, kolikor jih je registriranih pri nas v tem trenutku, jih ima polovica bencinski in 46 odstotkov dizelski pogon, najhitreje pa pri nas raste število vozil s hibridnim motorjem, od novih vozil je teh kar 20 odstotkov, električnih pa pet odstotkov.
A te številke povedo le to, da se kupci vse težje odločajo za nova vozila, posledično pa je pri nas vse več starih. Običajno se vozni park stara v času krize in pomlajuje v času konjunkture. Sicer je starost avtomobila v Evropi 12 let, najstarejše pa vozijo v Grčiji in Estoniji, kjer je starost kar 17 let, medtem ko najmlajše vozijo v Luksemburgu (7,6 leta).
Litva najstarejša, Luksemburg najmlajši
Največji delež osebnih avtomobilov, starejših od deset let, ima Litva (81,1 odstotka), sledijo Romunija, Poljska, Latvija, Madžarska in Estonija. Največ vozil, mlajših od dveh let, imajo v Luksemburgu (22 odstotkov), več kot 15 odstotkov vozil, mlajših od dveh let, imajo še države Francija, Avstrija, Irska, Belgija in Švedska.
Kot smo omenili, starejši vozni park precej bolj obremenjuje okolje, pa tudi ogroža varnost potnikov v prometu. »Okoljski in varnostni standardi vozil se nenehno izboljšujejo, zato novejša vozila v povprečju manj onesnažujejo okolje, so manj hrupna, porabijo manj goriva in so varnejša. Kazalec povprečne starosti osebnih avtomobilov ter starostne sestave ostalih vozil tako posredno izraža njihovo okoljsko učinkovitost,« menijo na Agenciji za okolje (Arso).
Vzdrževani naj ne bi povzročali težav
Na eni strani je torej varnost, na drugi pa sodobnejši motorji, ki bolj ustrezajo vse strožjim okoljevarstvenim zahtevam. Takih motorjev seveda starejši avtomobili nimajo, a tudi s starejšimi je mogoče narediti nekaj za okolje, in to z ustreznim vzdrževanjem. Na Arsu menijo, da strožji tehnični pregledi veliko pripomorejo k zmanjševanju škodljivih vplivov in tudi k pravočasni odstranitvi neprimernih vozil iz prometa. Pravilno vzdrževana vozila lahko dosežejo visoko starost, če njihov vpliv ni bistveno večji od novejših tehnologij.
A kako vseeno ustaviti trend staranja voznega parka in kako začeti odločneje pomlajevati vozni park v posameznih državah? Na Agenciji za varnost prometa (A)VP menijo, da bi morali po tej logiki prodati in registrirati več novih vozil, kot se iz prometa odjavi starih vozil. Na leto se pri nas proda okoli 60 tisoč novih avtomobilov, a ob že omenjenih 1,2 milijona registriranih avtomobilov bo proces ustavljanja staranja voznega parka dolgotrajen, kaj šele, da bi ta park začeli dejansko pomlajevati. Z visokimi cenami rabljenih vozil se je malce ustavil tudi uvoz rabljenih vozil iz drugih držav, kar pomeni, da se na naših cestah gnete vse več »slovenskih« avtomobilov. Ali je to dobro ali ne, pa je že drugo vprašanje. Praviloma med uvoženimi rabljenimi vozili iz tujine vseeno ni šlo za kakšne »kripe«, havanizacija, torej pospešeno staranje klasičnega voznega parka, pa se je dejansko že začela.
