Pred dnevi, ko so tudi dnevne temperature vztrajale pod ničlo, je upokojenka, ki živi v starejšem bloku, potožila, da je v stanovanju hladno. Ne zato, ker ne bi kurili, je pojasnila, ampak zato, ker zaradi visokih stroškov ogrevanja zapira radiatorje. Kakšen dan, ko je res hladno, se odpravi v bližnjo kavarno, kamor je bila namenjena tudi ob mimobežnem klepetu. Tam je vsaj na toplem, morda pa sreča še kakšno prijateljico, da skupaj popijeta kavo.
Blizu sedem tisoč
Upokojenci z nižjimi pokojninami in upravičenci do socialnih transferjev so v večji materialni stiski kot sicer ravno pozimi, ko se stroški za ogrevanje povečajo, ugotavlja Sandra Babič, direktorica Centra za socialno delo Pomurje. Opozori, da je velika težava tudi v tem, da so sistemi ogrevanja marsikje zastareli in tako stroški za ogrevanje višji, kot bi bili sicer. »Imamo tudi uporabnike, ki nimajo električne energije, in se ogrevajo na neprimerne, včasih celo nevarne načine. Ampak tudi v tem delu smo na točki, da si finančno šibki izboljšanja stanja ne morejo zagotoviti,« na prepletenost socialne in energetske revščine opozarja Babičeva.
Energetska revščina, ki je bila v upadu vse od leta 2014, je začela pred nekaj leti spet naraščati. Po podatkih, ki jih zbira statistični urad, je bilo leta 2022 v Sloveniji energetsko revnih blizu 62 tisoč gospodinjstev ali približno sedem tisoč več kot leto prej, v njih pa živi okoli 102 tisoč oseb. Delež energetsko revnih gospodinjstev je največji med enočlanskimi gospodinjstvi. V Pomurju je bilo po teh podatkih leta 2022 energetsko revnih blizu pet tisoč gospodinjstev, predvideno število energetsko revnih ljudi pa je blizu sedem tisoč. Statistika energetsko revna gospodinjstva opredeli po več kriterijih. Največji delež med vsemi razlogi tvorijo neustrezne bivanjske razmere, sledijo zamude pri plačilu stanovanjskih stroškov in nezmožnost, da bi si stanovalci zagotovili primerno ogrevana stanovanja. To zadnje še posebej izstopa pri tistih gospodinjstvih, ki živijo v energetsko potratnih stavbah in si ne morejo privoščiti naložbe v energetsko obnovo stavbe.
Zahtevna administracija
Prvega decembra je Eko sklad objavil nov javni poziv za energetske prenove stanovanjskih stavb tudi za najbolj ranljiva gospodinjstva. Ukrep je namenjen izboljšanju energetske učinkovitosti stavb, zmanjšanju stroškov za energente in izboljšanju bivanjskih razmer. Po tem razpisu, ki je bil odprt do 5. januarja, bo mogoče pridobiti finančno spodbudo v višini do 18 tisoč evrov za toplotno izolacijo streh, fasad, vgradnjo energetsko učinkovitih oken oziroma do 12 tisoč evrov za zamenjavo starih kurilnih naprav z novimi na lesno biomaso ter za druge energetsko varčne rešitve. Na javni poziv so se lahko prijavili tisti, ki so vsaj polovični lastniki stanovanjskih stavb oziroma stanovanj, so materialno ogroženi in živijo v stavbah, ki so resnično v slabem stanju in potrebne energetske prenove.
Država s subvencijami v okviru Eko sklada nedvomno spodbuja energetsko sanacijo objektov in nakup varčnejših kurilnih naprav ter za ta namen na nacionalni ravni namenja razmeroma visoke zneske, vendar potem pomoč, ko pride do posameznika, največkrat ne zadostuje za celotno vrednost naložbe. To pomeni, da ta pomoč socialno šibke večkrat pušča na cedilu in v odvisnosti od denarne pomoči za plačilo marsikdaj previsokih stroškov ogrevanja. »V tem času se ponovno soočamo s povečanim številom vlog za izredno denarno socialno pomoč, s katerimi se naši uporabniki zaprošajo predvsem za pomoč pri nakupu kurjave. Naše uporabnike pa ves čas seznanjamo tudi z razpisom Eko sklada,« pove Sandra Babič.
Dostop do denarja, ki ga razpisuje Eko sklad, ovira še zahtevna administracija, opozori Igor Kolenko, direktor Stanovanjskega podjetja (SP) Lendava. Pred približno sedmimi ali osmimi leti je bilo dovolj, da so za projekt energetske sanacije večstanovanjske stavbe, ki so ga prijavili na poziv Eko sklada, pridobili predračun in zbrali podpise stanovalcev, da to želijo izvesti, danes pa morajo zbrati kup dokumentov, za kar potrebujejo najmanj dva tedna časa.
Tretjina prostorov prehladnih
Problem energetske revščine je nedvomno večplasten, vendar rešljiv, meni Kolenko, ki je bil tudi sam večkrat neprijetno presenečen, ko je videl, da stanovalci sedijo v bundah ob zaprtih radiatorjih. Ukrepi bi morali biti po njegovem mnenju sestavljeni iz lokalnih in državnih socialnih programov tako v obliki pomoči pri plačevanju stroškov ogrevanja kot pri izboljševanju energetske učinkovitosti stavb in odločanju za cenejšo, zeleno energijo. Prav tako bi se bilo treba več posvečati ozaveščanju ljudi glede pravilnega načina ogrevanja bivalnih prostorov. Pri občasnem ogrevanju »podhlajenega« stanovanja je namreč poraba energije veliko večja, kot če se z dogrevanjem ohranja konstantna temperatura. Marsikdo sčasoma začne upoštevati priporočila glede optimizacije ogrevanja, pove direktor, toda napovedi dviga cen energentov in nemirni odnosi v svetu vedno znova sprožajo pri ljudeh bojazen, na katero se pogosto odzovejo s pretiranim varčevanjem.
Premalo ogrevani prostori potegnejo za sabo marsikaj slabega, tudi težave pri zdravju, opozori Kolenko. Čeprav pri SP Lendava spodbujajo ljudi, naj živijo v primerno ogretih stanovanjih, denar še vedno narekuje odrekanje. »Tudi če je to 50 ali sto evrov na leto, je za nekatere upokojence to pomemben znesek,« poudari Kolenko.
Po podatkih o porabi energije za ogrevanje približno 70 odstotkov stanovalcev v večstanovanjskih objektih, ki so v upravljanju SP Lendava, stanovanja ogreva primerno, preostala tretjina pa tega ne počne. Nekatere v pretirano varčevanje potiska nezmožnost plačevanja računov, so pa tudi takšni, ki radiatorje zapirajo zaradi nagnjenosti k pretiranemu varčevanju. »Mi spremljamo energetsko porabo vse od leta 2008 in ne glede na zimske temperature zraka poraba energije med objekti niha za pet odstotkov. Torej pri količini porabljenega energenta ni velikega odstopanja,« poudari Kolenko.
