Nedavno smo v našem časniku pisali o tem, kako mladi v Sloveniji nadpovprečno dolgo bivajo pri starših in se v povprečju odselijo šele, ko dopolnijo 29 let. Eden izmed glavnih razlogov za to je tudi velika nedostopnost stanovanj, tako najemnih kot lastniških. Država je v času vlade Mira Cerarja sprejela odločitev, da stanovanj za prodajo ne bo več gradila, ampak se bo usmerila v omogočanje neprofitnega najema. Kdor si bo torej želel lastno nepremičnino, jo bo moral kupiti na trgu. Tam cene nezadržno rastejo ne glede na to, da se gospodarstvo že nekaj let opoteka zaradi pretresov, ki so jih prinesli korona, prekinitev dobavnih verig, vojna v Ukrajini in zdaj še konflikt med Hamasom in Izraelom.
Najdražja Ljubljana
Zadnje dostopno poročilo Geodetske uprave RS, ki zajema pregled trga nepremičnin za prvo polletje leta 2023, sicer kaže, da se število sklenjenih poslov zmanjšuje oziroma stagnira, a cene še vztrajajo na visokih ravneh. Kot pravijo na geodetski upravi, naj bi do večjega znižanja prišlo le v primeru nove krize. Primat najvišjih cen stanovanj v državi še vedno ohranja Ljubljana, čeprav se je v prvem polletju 2023 srednja cena rabljenega stanovanja (3880 evrov/m²) v primerjavi z enim letom prej znižala za 100 evrov/m² in je tako ostala pod mejo 4000 evrov/m². Večina stanovanj se je v Ljubljani v prvi polovici leta 2023 prodala po ceni med 3400 in 4500 evrov/m². Najvišjo absolutno in relativno ceno v prvem polletju 2023 v Ljubljani in hkrati v državi je doseglo novo stanovanje v centru, ki je bilo prodano za 1,4 milijona evrov oziroma približno 9200 evrov na kvadratni meter uporabne površine. Tudi pri prodaji in nakupu hiš se najvišje cene dosegajo v našem glavnem mestu. V prvem polletju 2023 je srednja cena (mediana) stanovanjske hiše v Sloveniji znašala 142.000 evrov in se je v primerjavi z enakim obdobjem leta 2022 zvišala za 6000 evrov. V Ljubljani je bila srednja pogodbena cena rabljene hiše kar 372.000 evrov in je bila v primerjavi z enakim obdobjem leta 2022 nižja za 3000 evrov. Večina hiš se je prodala po ceni od 290.000 do 470.000 evrov.
Primerjava z drugimi mesti
Glede na javno dostopne podatke na spletnem portalu Numbeo, kjer lahko najdemo zbrane cene nepremičnin v večjih evropskih mestih, so v primerjavi z Ljubljano cene veliko višje v Zagrebu, kjer je povprečna cena 4400 evrov na kvadratni meter, na Dunaju, ki si ga Slovenci večkrat jemljemo za zgled, je v centru mesta cena nepremičnin 8550 evrov na kvadratni meter, v Bratislavi 4600 evrov na kvadratni meter, v češki Pragi naj bi se nepremičnine v centru mesta prodajale po vrtoglavih 7700 evrov za kvadratni meter, v italijanski Bologni po 4650 evrov na kvadratni meter, ob meji s Slovenijo, v Trstu in Gorici, pa so cene znatno nižje kot pri nas.
Več kot 20 let dela za stanovanje
Še boljši parameter, po katerem bi lahko ocenili, kako dostopna so stanovanja, je primerjava dohodka posameznika s ceno nepremičnin. Glede na podatke Gursa je sredinska velikost stanovanja, kupljenega v Ljubljani, 51 kvadratnih metrov, sredinska vrednost pa 197.000 evrov. Ob upoštevanju povprečne neto plače, ki je po podatkih Statističnega urada RS pri 1426 evrih, bi posameznik moral za nakup opisanega stanovanja 11 let in 6 mesecev vsak prisluženi evro nameniti za nakup nepremičnine. Ker mora seveda tudi živeti, smo naredili tudi izračun, koliko časa bi moral varčevati za nepremičnino, in smo od neto plače odšteli minimalne dolgoročne življenjske stroške, ki so leta 2022 znašali 669,83 evra. Od povprečne plače bi tako posamezniku ostalo 756,17 evra za varčevanje, v 51 kvadratnih metrov veliko stanovanje pa bi se lahko vselil po 260 mesecih ali več kot 21 letih varčevanja.
Hrvatom težje kot Slovencem
Zavarovalnica Towergate je naredila primerjavo med državami, v kateri je upoštevala neto prihodek posameznika in ga primerjala s povprečno ceno nepremičnin. Ob tem so pri izračunu upoštevali nakup 90 kvadratnih metrov velikega stanovanja. Glede na indekse, ki so jih tako dobili, Slovenija spada v sam vrh evropskih držav, kjer je do lastne nepremičnine najtežje priti. Z indeksom 20,7 smo se namreč uvrstili na 5. mesto, pred Slovenijo pa so le Romunija, Hrvaška, Ukrajina in Italija. Najlažje do stanovanja pridejo prebivalci Irske, Bolgarije in Madžarske.
