Kot danes poroča Delo, mora NIJZ zaradi kršenja zakona o javnem naročanju pri naročilu izvajanja klicnega centra v času epidemije plačati 40 tisoč evrov, tedanji direktor Milan Krek pa tisoč evrov kazni, je razsodilo okrajno sodišče v Ljubljani. Sodba po navedbah časnika Delo še ni pravnomočna.
NIJZ je avgusta 2021 sklenil pogodbi za izvajanje storitve klicnih centrov za iskanje kontaktov in za izvajanje IT-podpore klicnim centrom za 1,97 milijona evrov brez DDV oziroma 2,3 milijona evrov z davkom, in sicer brežiškim podjetjem City Connect. Posel je bil zelo mlademu podjetju oddan brez predhodne objave javnega razpisa.
Kot je razvidno iz portala javnih naročil, je NIJZ na njem sredi avgusta 2021 objavil obvestilo za predhodno transparentnost, v katerem je pojasnil, da je po postopku s pogajanji brez predhodne objave javnega razpisa oddal naročilo podjetju City Connect iz Brežic. NIJZ na portalu javnih naročil ni objavil, zakaj so izbrali prav omenjeno podjetje, za kakšen obseg dela gre in kakšne so reference podjetja, pojasnili so le, da je bil postopek brez objave razpisa potreben "zaradi skrajne nujnosti", ki da je niso mogli predvideti.
Zanimivosti
Ozaveščenost o pomenu zavarovanj se v Sloveniji iz leta v leto povečuje
NIJZ in direktor storila prekršek
Po navedbah sodišča je NIJZ javno naročilo neupravičeno oddal po postopku s pogajanji brez predhodne objave, a za to niso bili izpolnjeni pogoji. Za takšno oddajo javnega naročila ni obstajala skrajna nujnost, ki bi nastala kot posledica nepredvidenih dogodkov. Zato sta NIJZ in takratni direktor storila prekrška, plačati pa morata še štiri tisoč oziroma sto evrov sodne takse, je po poročanju Dela zapisalo sodišče.
Kot še dodaja omenjen časnik, sta se NIJZ in Krek na sodišču sklicevala na nujnost uporabe tovrstnega postopka zaradi širjenja epidemije, saj predpisanega postopka javnega naročila do jeseni, ko so se slabe epidemiološke napovedi začele uresničevati, ne bi mogli uspešno izpeljati. Na NIJZ so se na sodbo pritožili, in sicer, kot pravijo, zaradi kršitev materialnih določb zakona in zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
