Interventni zakon, ki ga je pripravilo ministrstvo za zdravje, potrjeval ga bo tudi državni zbor, bi z ukrepi, ki se nanašajo na bolniške odsotnosti, zdravstveni blagajni Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) prinesel milijonske prihranke.
Raje imajo dolge kot kratkotrajne bolniške
Zgolj ponovni prenos bremena začasne nezmožnosti za delo z 20 na 30 dni v breme delodajalca predstavlja letni prihranek za zdravstveno blagajno v višini 73 milijonov evrov, pojasnjujejo na ZZZS. Spomnimo: obdobje, ko bolniško nadomestilo zaposlenim plačujejo delodajalci, se je s 30 na 20 dni skrajšalo marca lani z argumentom, da bo tako lažje za samozaposlene. Predlogu, naj gre bolniška spet v breme ZZZS šele po 30 dneh, zdaj nasprotujejo delodajalci, a kot kaže, neuspešno.
Na strani ministrstva so tudi sindikati. »Ne bi smeli dovoliti, da se kakršnokoli nezdravo in nevarno delovno okolje v Sloveniji izplača. S terena imamo že kar nekaj informacij, da delodajalci svojim zaposlenim jasno povedo, naj ne hodijo na kratkotrajne bolniške odsotnosti, ampak naj gredo raje na dolgotrajno bolniško, ker tako delodajalci prevalijo strošek na nas, davkoplačevalce,« nam je pojasnil Damjan Volf, novi predsednik Konfederacije sindikatov 90.
Znižanj dolgotrajnih bolniških ne bo
Namera ministrstva za zdravje, da bi posegli tudi v odmero dolgotrajne bolniške, pa naj ne bi bila uspešna. Ministrstvo je predlagalo in vlada se je strinjala, da bi se nadomestilo po 90 dneh bolniškega staleža s sedanjih 90 znižalo na 80 odstotkov bolnikove plače. Ta sprememba odmernih odstotkov predstavlja 25 milijonov evrov manj odlivov iz zdravstvene blagajne na letni ravni, so izračunali na ZZZS. Zaradi nasprotovanja iz sindikatov in civilne družbe pa so poslanci koalicije predlog za znižanje dolgotrajnih bolniških nadomestil že umaknili iz predlaganega interventnega zakona.
»Zdravstveno zavarovani smo tudi zato, da si ohranimo socialno varnost v času, ko ne moremo delati, in nam za to pripada bolniško nadomestilo,« razloge, zakaj so proti znižanju dolgotrajne bolniške, utemeljuje Martina Vuk iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja. »Nihče si sam ne odredi bolniške, daljše od 90 dni, ampak o tem odloča posebna komisija,« pravi. Če pa se pogovarjamo, zakaj se trajanje bolniških podaljšuje, bi se morali vprašati, »ali ni morda razlog v tem, da ljudje vedno dlje čakajo na ustrezne posege in obravnave, zaradi katerih so na bolniškem dopustu«.
Meja pri 2,5-kratniku povprečne bruto plače
V javnosti pa medtem ni slišati nasprotovanja predlagani omejitvi bolniškega nadomestila na največ 2,5-kratnik povprečne bruto plače (letos je to 5060 evrov bruto). ZZZS bi s takšno uvedbo zgornje meje (kapice) letno prihranil do štiri milijone evrov. Nedavno objavljeno revizijsko poročilo računskega sodišča za leto 2020 razkriva, da je takrat najvišje bolniško nadomestilo mesečno znašalo 21.494 evrov. Najdaljši neprekinjeni bolniški staž je trajal enajst let in pol.
Pred odločanjem o interventnem zakonu na seji državnega zbora je pristojni odbor preoblikoval tudi nekatere druge sporne člene. Zlasti je v javnosti odmevala skrb zdravstvenih delavcev, da jim bo lahko minister odredil prisilno delo, tudi ko ne bo naravnih in drugih nesreč.
Zaposlene v zdravstvu je najbolj zmotil 45. člen interventnega zakona, ki bi ministru za zdravje v posebnih pogojih dal možnosti odredbe enega ali več ukrepov. Po ogorčenju in očitkih, da člen uvaja prisilno delo zdravstvenih delavcev, saj da je napisan tako, da bi bilo mogoče ukrepe razglasiti tudi ob siceršnjem pomanjkanju zdravstvenega kadra, je ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel že pred časom napovedala, da bodo člen preoblikovali.
Zdravstveni delavci so se bali prisilnega dela
Ta del predloga zakona po koalicijskem dopolnilu zdaj govori o ukrepih v izjemnih okoliščinah – naravnih in drugih nesrečah, in torej ne več o pomanjkanju zdravstvenih delavcev. Dopolnilo prav tako črta možnost odreditve ukrepov na lastno pobudo ministra, ki bo za sprejem ukrepov zdaj potreboval pobudo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, zdravstvenega sveta ali javnega zdravstvenega zavoda.
Prav tako bo posamezen začasni ukrep lahko trajal največ 12 nepretrganih mesecev. Med ukrepi so denimo premestitev zaposlenega pa tudi prepoved ali omejitev dela pri drugem izvajalcu. Dopolnila koalicije spreminjajo tudi dodatke za povečan obseg dela za posebne obremenitve zaposlenih v ambulantah družinske medicine ter otroških in šolskih dispanzerjev v javnih zdravstvenih zavodih. Tako bodo, če bo predlog zakona jutri sprejet, zaposleni v teh ambulantah lahko prejeli višje mesečne dodatke, kot je predvidel prvotni predlog zakona.
Zdravniki specialisti bodo lahko prejeli do 1500 evrov bruto (in ne 1000 evrov), diplomirane medicinske sestre do 750 evrov (in ne 500 evrov), srednje medicinske sestre do 600 evrov (in ne 400 evrov), zdravstvenoadministrativni delavci pa do 400 evrov (in ne 300 evrov). Do dodatka bodo po spremembi upravičene tudi referenčne medicinske sestre.
Glede obveznega zdravstvenega prispevka, ki bo 1. januarja prihodnje leto nadomestil dopolnilno zdravstveno zavarovanje, dopolnila med drugim predlog zakona spreminjajo tako, da bo šolajočim se otrokom do 18. leta nov prispevek plačevala država.
Prav zaradi uveljavitve obveznega zdravstvenega prispevka z novim letom koalicija tako hiti s sprejemanjem interventnega zakona, ob tem pa je deležna številnih očitkov, da je spet zaobšla socialni dialog.
