Dejansko se je celoten postopek gradnje kolesarskih povezav vodil na, milo rečeno, čuden način, že od pridobivanja zemljišč naprej. Nekateri lastniki so se oglasili javno in izrazili kritike ter nestrinjanja, drugi se niso želeli izpostavljati, a so delili mnenje, da »pogodbe namesto razlastitve« niso bile ustrezna pot za pridobivanje zemljišč, ki so jih občine potrebovale za gradnjo. Večina lastnikov za zemljo, na kateri so občine zgradile kolesarsko stezo, še danes ni dobila plačila – čeprav je steza asfaltirana in čaka na tehnični pregled. Na občinah pravijo, da brez odločb geodetske uprave pravne podlage za plačilo zemljišč nimajo. Na drugi strani so lastniki sila nezadovoljni, saj zemlje dve leti ne morejo koristiti, denarja zanjo pa tudi niso dobili. Vmes se je zgodila še inflacija.
Visoki so bili stroški projektiranja, ki se povečujejo, saj je treba pomanjkljivosti na trasi rešiti tako administrativno kot izvedbeno. Nazadnje so v nebo skočile še cene gradbenih del.
Gradili brez gradbenega dovoljenja
Zanimivo je, da občine gradbenega dovoljenja za projekt niso pridobivale, projekt so izvedle kot vzdrževalna dela v javno korist – čeprav je šlo za več kot 40 kilometrov novogradenj. Tudi dokumenta, ki se mu reče uporabno dovoljenje, ne bodo pridobivale, za uporabo infrastrukture zadostuje podpis ministrice. Komisijski – tehnični pregled bo sicer DRSI izvedla in pregledala, ali je prometna infrastruktura zgrajena v skladu s predpisi in standardi. Ko bo vse, kot mora biti, bo podpis na projekt dodala še ministrica Alenka Bratušek. »Vzdrževalna dela v javno korist določa Zakon o cestah, Gradbeni zakon, podrobneje pa še pravilnik za izvedbo investicijskih vzdrževalnih del in vzdrževalnih del v javno korist na javnih cestah,« je pojasnil župan Hajdine Stanislav Glažar.
Kidričani za kolesarko 4,1 milijona evrov, Hajdinčani 700.000
Občine na kraku Majšperk, Kidričevo, Hajdina, Ptuj so gradnjo kolesarske steze končale jeseni in že tudi prerezale otvoritveno vrvico. Župan Hajdine je navedel, da jih je projekt stal 740.000 evrov, večjih odstopanj med oceno stroškov in končno realizacijo ni bilo. Gradbeni del jih je skupno stal dobrih 700.000 evrov, od tega je obračunanih podražitev za 78.000 evrov. Župan Glažar je dejal, da so projekt finančno zaključili, v celoti so že tudi počrpali sofinanciranje države in Evropske skupnosti (321.000 evrov).
Bistveno zahtevnejši finančni zalogaj je gradnja kolesarske steze predstavljala za občino Kidričevo. Pogodbena vrednost z izvajalcem gradnje je bila 4,1 milijona evrov, tudi končni obračun del je ostal v tem okviru, je povedal direktor občinske uprave Damjan Napast. Kidričani so sofinancerski delež v znesku 2,3 milijona evrov že tudi počrpali.
Medtem ko so na Hajdini in v Kidričevem načeloma ostali v predvidenih finančnih okvirih, je zgodba v občini Majšperk nekoliko drugačna. Direktor občinske uprave Matic Šinkovec je dejal, da so imeli na projektu dodatne stroške, zaradi katerih so morali zagotoviti dodatnih 630.000 evrov, kar je 29 odstotkov glede na prvotno predvideno vrednost. »Na račun podražitev je šlo 284.000 evrov. Dodatni stroški so nastali še zaradi pomanjkljivih popisov projektanta (manjkajoči podboji pod cesto, manjkajoča postavka fina izravnava pred asfaltiranjem, manjkajoče podaljšane propusta na cesti proti zbirnemu centru) ter zaradi zamenjave vodovoda, ki prvotno ni bil projektiran, saj kataster ni izkazoval, da vodovod poteka po trasi pod kolesarsko stezo. Med gradnjo smo ugotovili, da kataster ni natančen in smo morali zamenjati vodovod preseka 30 cm v dolžini okoli 250 metrov,« je povedal Šinkovec.
Evropski in državni del sofinanciranja je po pogodbi za občino Majšperk znašal 1,7 milijona evrov in so ga v celoti počrpali. Celotna vrednost investicije v občini Majšperk, se pravi odkupi zemljišč, izdelava projektne dokumentacije, strokovni nadzor in gradnja, znaša 2.950.000 evrov.
V Gorišnici pričakujejo 20-odstotno podražitev
Večjih finančnih zapletov s financiranjem projekta ne pričakujejo v občini Gorišnica. Koliko točno bodo znašale podražitve, nam sicer niso znali povedati, računajo nekje do 20 odstotkov. Težav pri sestavi letošnjega rebalansa proračuna zaradi dodatnih stroškov na projektu naj ne bi imeli. Če jim bo izvajalec račun za gradbena dela oziroma podražitve izstavil letos, ga bodo v tem letu tudi plačali, je dejal direktor občinske uprave Matevž Cestnik. Da bi financiranje kolesarske steze podaljšali še v naslednje leto, ne načrtujejo, je dodal Cestnik. Izvajalcu gradnje – Javnim službam Ptuj – so doslej plačali dobrih 700.000 evrov. Celotna vrednost projekta v občini Gorišnica je 940.000 evrov, v ta znesek podražitve še niso vključene.
Ptuj doslej za gradnjo plačal 3,7 in Markovci 1,5 milijona evrov
V mestni občini (MO) Ptuj so napovedali, da bodo stroške gradnje kolesarskih stez pokrivali še v letu 2024. Doslej so za vse tri odseke plačali 3,7 milijona evrov. V osnutku proračuna za 2024, ki je v javni obravnavi, je za projekt predvidenih še okoli 350.000 evrov; od tega 240.000 za plačilo izvajalca na markovsko-gorišniškem kraku in okoli 110.000 za nakupe zemljišč. Koliko bo dejansko skupna finančna obveznost ptujske občine na celotnem projektu in vseh treh krakih, nam niso sporočili, saj da situacije usklajujejo. Prav tako v Mestni hiši niso na čistem s številkami, na koliko evropskih sredstev lahko računajo. Zadnji zahtevek za sofinanciranje so oddali v preteklem tednu. Glede višjih stroškov na projektu so dejali, da računajo na 12-odstotno podražitev.
Tudi v markovski občini predvidevajo, da bo podražitev le 12-odstotna, čeprav številke kažejo na višji odstotek. Izvajalcu (Javnim službam) so doslej plačali 1,5 milijona evrov, glede končnega obračuna še tečejo pogovori. Tudi koriščenje evropskega in državnega deleža še ni točno določeno, je povedala direktorica občinske uprave Valerija Horvat Majcen. Podobno kot ptujska bo tudi markovska občina projekt financirala še v letu 2024.
