Deseti december je dan človekovih pravic, na ta dan leta 1948 je bila sprejeta splošna deklaracija človekovih pravic. Zato je prav, da se posebej spomnimo na vse težave, s katerimi se srečuje človeštvo, posebej v časih krize, nevarnosti na različnih ravneh, od vojn do kriminala, migracij ali takšnih in drugačnih oblik omejevanja ljudi na osnovi barve kože, vere ali prepričanja.
Človekove pravice so po definiciji univerzalne, nedeljive, neodtujljive, soodvisne in medsebojno povezane. Njihovo spodbujanje in zaščita sta nujna za ohranjanje človekovega dostojanstva; resnično spoštovanje in uresničevanje človekovih pravic pa sta tudi nepogrešljivi za mir, demokracijo in trajnostni razvoj.
Sodobno človeštvo je v zadnjih letih zašlo v stanje resnih in množičnih napadov na človekove pravice: od nezakonite in neupravičene vojne agresije Rusije proti Ukrajini, ki je povzročila in še naprej povzroča nepredstavljivo človeško trpljenje, do hudih kršitev in zlorab človekovih pravic v Afganistanu, Belorusiji, Etiopiji in Mjanmaru. Najvišji funkcionarji se zavedajo, da mora tudi stara celina narediti vse, da ostane gonilna sila pri uveljavljanju pravic ter da opozarja in tudi s prstom pokaže na največje kršitve, ki jih danes res ne manjka.
Stari rek pravi, da v vojni in krizi najprej umre resnica, takoj za njo pa pravica. Da so ljudje, ki želijo le mirno živeti in se svobodno izražati, ponekod vse bolj pod pritiskom vladajočih elit ali le splošnega negativnega prepričanja večine prebivalstva in demoniziranja določenih skupin, na katere je najlažje zvrniti krivdo za slabo stanje v družbi.
V preteklosti je človeštvo neštetokrat šlo skozi take faze, a vse kaže, da se iz zgodovine težko učimo. Seznam kršitev po vsem svetu je namreč vse daljši, konfliktna okolja pa samo še spodbujajo nestrpnost.
Orodij, ki bi premagovala kršenja, ni malo, a jih morajo razvite družbe uporabljati premišljeno in načrtno. Od uvedbe sankcij proti osebam in družbam, ki so vpletene v hude kršitve in zlorabe človekovih pravic, do podpore tistim, ki si želijo lepši in normalnejši jutri.
EU zato podpira zagovornike človekovih pravic in organizacije civilne družbe po vsem svetu, čeprav, kot pravi varuh pravic Peter Svetina, danes človek s svojimi fizičnimi ali intelektualnimi omejitvami vedno ne uspeva dohajati vsega, kar mu razvoj ponuja. "Tudi zaradi tega strokovnjaki zaznavajo vse več tesnobe, strahu, nemoči in stisk. Zdi se, da izginja občutek varnosti, v naglici vsakdana in vsega, kar nam prinaša, pa se razraščajo individualizem, ignoranca, brezbrižnost, sebičnost, celo egoizem. Občutek imam, da se vse bolj utapljamo v anonimni množici, ki se na dnevni ravni vse manj odziva na stiske drugega; da se vse bolj majejo temelji, ki smo jih gradili leta, desetletja, če že ne stoletja," je dejal Svetina.
Ob poplavah pokazali veliko solidarnosti
Varuh je tudi ocenil, da smo Slovenci pravi obraz solidarnosti in pomoči ter pozitivne energije pokazali v nesreči, natančneje ob avgustovskih poplavah in po njih. "Takrat smo v ospredje srčno in iskreno postavili soseda, prijatelja, neznanca – sočloveka. Ob pretresljivih dogodkih in zgodbah, pa čeprav jih morda ne spremljamo iz prve vrste, je namreč težko ostati brezbrižen. In nismo ostali. Uspeli smo pozabiti na politične, zgodovinske, verske, socialne, materialne in vse ostale delitve ter na prvo mesto postaviti človeka v stiski, sočutje in solidarnost," je ugotovil varuh pravic.
Zato tudi rek novinarja Žerdina, da solidarnost preuredi spomine, še kako drži. Lahko smo sprti s sosedom – to je pri Slovencih že tradicionalno zelo pogost pojav – pa moramo znati v ekstremnih razmerah stopiti prek teh zamer. Ko si namreč pomagata sprta soseda, s tem razbremenjujeta prihodnje generacije. Zamere se namreč zlahka prenašajo iz roda v rod in mnogo vojn se je z drugimi sredstvi nadaljevalo v bolj prikriti obliki, na koncu pa dejansko že nihče ni več vedel, zakaj sovražijo sočloveka. "In ko si pomagajo nacije, med katerimi ni zaupanja, so strahovi manjši. Ko si pomagajo tujci, strah, da prinašajo okužbe, kriminal in nemoralo, zbledi," je povedal Peter Svetina.
Slovenija je sicer na »varni strani« varovanja človekovih pravic, a nobena sodobna družba ali narod ni povsem imun na izzive in strahove, ki jih prinaša prihodnost. Tako je na lestvici varovanja človekovih pravic in vladavine prava na 161. mestu z indeksom 1,3 z enako oceno kot Estonija med 177 državami. Na prvem mestu med kršitelji je z oceno 9,9 (če je ocena 0 najboljša in 10 najslabša) Jemen, takoj za njim pa Iran. Med najbolje ocenjenimi je Norveška z indeksom 0,3, enako oceno ima Finska.
Slovenija med boljšimi evropskimi državami
Med evropskimi državami najslabše mesto še vedno zaseda Rusija, ki ji tesno sledi Belorusija, med najboljšimi pa so večinoma države zahodne Evrope. Slovenija je na 27. mestu med 41 državami v družbi najboljših.
Ena od večjih težav Slovenije, po poročilih ameriškega State Departmenta, na tem področju ostaja romska problematika. Pri nas je trenutno od 10.000 do 12.000 Romov, ki se srečujejo z največ težavami pri zagotovitvi ustreznih bivalnih pogojev, veliko jih živi v nelegalnih naseljih in z omejeno osnovno infrastrukturo, od elektrike do tekoče vode. Prav tako se je v zadnjem času ponekod razširilo protijudovsko razpoloženje zaradi vojne v Izraelu in spopada s Hamasom, State Department pa navaja, da Slovenija vseeno ostaja tudi za Jude oziroma Izraelce varna država.
Smrtna kazen je tudi eno od poglavij pri spremljanju človekovih pravic. Med 193 članicami Združenih narodov jo še vedno v praksi uveljavljajo v 54 državah. V 22 državah je sicer uradno dovoljena, a je ne izvajajo, v 109 državah pa je povsem ukinjena. V nekaj teh so smrtno kazen ukinili šele lani oziroma predlani, kot denimo na Papui Novi Gvineji, v Srednjeafriški republiki, Sierri Leone in Kazahstanu. V Afganistanu in Iranu pa smrtno kazen še vedno opravljajo v javnosti.
Misel Alberta Einsteina, ki je dejal, da težav, s katerimi se srečujemo danes, ne moremo rešiti z enakim razmišljanjem, ki nas je privedlo do njih, vse bolj drži. Naša naloga pa je, da ustaljene vzorce obnašanja in razmišljanja presežemo.
