Oglejmo si najprej oglas podjetja z Brnika, ki išče skladiščnika za mešano blago. Kakšno plačo ponujajo za to delovno mesto, niso zapisali, so pa v svoj oglas nanizali nekaj drugih informacij, s katerimi poskušajo pritegniti kandidate. Novi kadrovski sili obljubljajo ključek za kavo in priboljške na avtomatih, in to z dobroimetjem 120 evrov letno. V oglasu so – zanimivo – navedli tudi, da lahko novi sodelavec pričakuje novoletno zabavo, vikend zabavo na otoku v Dalmaciji in darilni bon za 50 evrov ob rojstnem dnevu.
Med bolj neobičajnimi je oglas večjega podjetja iz Ljubljane, ki išče čistilko ali čistilca za čiščenje poslovnih prostorov. Zanimivo je, da zaposlovalec pričakuje, da bo imel kandidat oziroma kandidatka vsaj visokošolsko izobrazbo, še posebej nenavadna pa je zahteva, naj napiše motivacijsko pismo. Višine plače niso navedli. Motivacijsko pismo zahteva tudi klicni center, ki išče operaterja za delo na telefonu.
Bruto ali neto?
Kar zadeva plačo, med stotimi pregledanimi oglasi najdemo samo pet podjetij, ki navajajo njeno višino. Eno od njih je del večje multinacionalke, razširjene po več kot desetih državah širom sveta. Iščejo osebo, ki bi sprejela administrativno delo v klicnem centru. »Ponujamo fiksno plačilo 2000 evrov v času uvajanja, po tem pa dodatno stimulacijo,« je besedilo oglasa. Podatek o plači sicer ni popoln, saj manjka informacija o tem, ali gre za bruto ali neto znesek ...
Višino plače je v oglasu navedla tudi ena od največjih zasebnih klinik v Sloveniji, ki išče zdravstvenega delavca za pomoč pri ambulantnih posegih (tudi operativnih v lokalni anesteziji), laserskih posegih, v kontaktnem centru in pri asistenci pacientom, za kar ponujajo osnovno bruto plačo 1800 evrov, pri čemer izpostavijo, da pri njih ni dežurstev, nočnih izmen, dela ob praznikih in nedeljah. Poleg tega izpostavijo, da zaposlenim za malico povrnejo 7,96 evra na delovni dan, »že več let zapored pa izplačujemo maksimalen regres, ki znaša okoli 2000 evrov«, so zapisali.
Nič več skrivanja
Išče se tudi operater v asistenčnem klicnem centru, ki bo sprejemal klice strank, jih informiral, posredoval vse potrebno v primeru nesreče in podobno. Gre za triizmensko delo, za katero je minimalna plača 1100 evrov neto na mesec. Obljubljajo tudi mesečno nagrajevanje za presežne rezultate in regres v višini 2000 evrov.
Kar se podatkov o višini plače v zaposlitvenih oglasih tiče, bo njihovi odsotnosti kmalu odklenkalo, saj bo treba to informacijo obvezno navesti. V veljavo je namreč stopila nova evropska direktiva, ki bo od delodajalcev zahtevala, da v objavi o prostem delovnem mestu ali pred izvedbo razgovora opredelijo začetno plačo oziroma njen interval. Članice Evropske unije bodo morale direktivo v svojo zakonodajo prenesti v treh letih. Cilj direktive je zmanjševanje diskriminacije pri plačilu na delovnem mestu ter odprava plačne vrzeli med spoloma. Dejstvo je, da ženske v povprečju še vedno zaslužijo za 13 odstotkov na uro manj kot moški.
Na to vam ni treba odgovoriti
Da bi morala biti navedba višine plače obvezna, meni tudi Jakob Počivavšek, predsednik sindikata Pergam, ki spada med največje sindikalne centrale Slovenije. »To bi bilo najprimerneje in v največji meri transparentno,« je dejal. V zvezi z direktivo je sicer opozoril, da dopušča tudi druge načine seznanjanja kandidatov z informacijami glede začetnega plačila in razpona, da se zagotovi pregledno pogajanje o plačilu, »vendar menim, da bi bila vključitev podatka o plačilu v zaposlitvenem oglasu najprimernejša in najbolj transparentna rešitev, zato takšno obvezno vsebino zaposlitvenih oglasov pozdravljam. Ker javna objava delovnega mesta ni obvezna v vseh primerih, pa je pomembno, kakšna bo končna zakonska rešitev in kakšni bodo alternativno predpisani načini seznanitve kandidatov s plačilom za delo, da bodo lahko informirani vstopili v pogajanja o plačilu za delo. Zato bo zelo pomembno, da se o zakonskem predlogu, ki implementira direktivo, vodi ustrezen socialni dialog in o končni rešitvi doseže dogovor.«
Dotakne se tudi intervjujev za službo in v zvezi z njimi poda pomembno informacijo: intervjuvancem ni treba odgovoriti na vsa vprašanja, ki jih zastavi potencialni zaposlovalec, pri čemer ima v mislih vprašanja, ki se nanašajo na »osebne okoliščine delavca, na vprašanja, ki z delom nimajo nikakršne zveze in bi lahko kazala na potencialno diskriminacijo. Prej omenjena direktiva tudi določa, da delodajalec kandidata ne sme vprašati o plačilu, ki ga je prejemal v obstoječem ali predhodnih delovnih razmerjih,« je poudaril.
Stan, otroci, vera, članstvo
Navedel je tudi nekaj primerov vprašanj, ki so neprimerna in na razgovor ne sodijo: »To so na primer vprašanja o načrtovanju družine, zakonskem stanu, o starosti otrok, verskem ali političnem prepričanju, o članstvu v sindikatu, o morebitnih pravnih postopkih proti prejšnjemu delodajalcu ...«
Počivavška smo zaprosili tudi za komentar na v uvodu omenjena oglasa, v katerih iščejo operaterja oziroma čistilca, ko delodajalci od kandidatov zahtevajo motivacijsko pismo. Omenil je, da konkretnih primerov ne pozna, zato ju težko komentira, sicer pa posebnega smisla v takšni zahtevi ne vidi. Zahteva je potencialno lahko problematična, če bi delodajalec pričakoval točno določeno vsebino motivacijskega pisma, ki bi razkrivala podatke, do katerih delodajalec nima pravice. »To so denimo vprašanja, ki sem jih prej naštel in se nanašajo na načrtovanje družine, zakonski stan in tako naprej. Ob upoštevanju navedenega sicer velja dodati, da na splošno motivacijska pisma ali priporočila ponekod v tujini za določena delovna mesta niso neobičajna praksa,« je sklenil.
