Med prejemniki 58 milijonov evrov evropskega denarja, ki ga je ministrstvo za gospodarstvo letos jeseni razdelilo za sofinanciranje domačih turističnih projektov, so tudi podjetja, ki praktično nimajo lastnega denarja, ki se do zdaj nikoli niso ukvarjala s turizmom ali pa so imela v času razpisa celo blokirane račune.
Ta so na razpisu uspela premagati tudi nekatere uveljavljene turistične ponudnike, hotelirje in lastnike gostinskih obratov. Brez državnega sofinanciranja so ostali tudi trije načrtovani novi turistični projekti na območju Zgornje Savinjske doline, ki je bilo med najbolj prizadetimi med avgustovskimi poplavami. Z naknadno prerazporeditvijo sredstev pa je ministrstvo, ki ga vodi Matjaž Han, s seznama prejemnikov izločilo tudi nekatere prijavitelje, ki so dosegli prvotno zahtevano število točk.
Vse to je razvidno iz razpisne dokumentacije, ki smo jo pridobili od ministrstva in podrobneje analizirali. Gre za razpis, ki ga je ministrstvo objavilo septembra lani, tri mesece po zamenjavi oblasti. Z njim je želelo spodbuditi investicije v trajnostni razvoj nastanitvene infrastrukture v Sloveniji, s čimer bi se povečali dodana vrednost in konkurenčnost domačega turizma. Sprva je želelo razdeliti 69 milijonov evrov denarja iz mehanizma za okrevanje in odpornost, končni znesek pa je bil za 11 milijonov evrov nižji.
Po oddaji prijave z blokadami računov
Toda dokumentacija razkriva, da so med prejemniki denarja tudi podjetja, pri katerih je investicijska sposobnost, milo rečeno, vprašljiva.
Eno takšnih je podjetje My Consulting iz Bresternice, ki se ukvarja s poslovnim svetovanjem, letno pa ustvari nekaj deset tisoč evrov letnega prometa. Na razpis je prijavilo 3,6 milijona evrov vreden projekt gostinskega obrata s penzioni, za katerega mu je ministrstvo odobrilo 1,8 milijona evrov evropskega denarja.
Lastnik podjetja My Consulting je Matjaž Jauk, v javnosti bolj znan kot nekdanji namestnik direktorja Slovenske odškodninske družbe (Sod), predhodnice Slovenskega državnega holdinga (SDH). Jauk ima še dve manjši podjetji, ki sta imeli pred manj kot letom dni blokirane račune. Kljub temu je podjetje My Consulting po točkah uspelo prehiteti Hotel Slon, ki se je prijavilo s projektom širitve, za las pa je recimo zaostalo za družbo Terme Banovci, kjer bodo gradili nov butični hotel s štirimi zvezdicami.
Enak znesek, 1,8 milijona evrov, je za projekt glamping počitniškega naselja v Kranjski Gori dobilo podjetje Provesta. Tam so septembra letos napovedali, da bodo novo naselje, vredno sedem milijonov evrov, zgradili med reko Savo Dolinko in regionalno cesto, pri čemer naj bi imelo ob centralnem objektu osem manjših hiš.
Toda podjetje Provesta je imelo še konec lanskega leta več dolgov kot premoženja, torej negativni kapital. V letošnjem marcu in aprilu, ko je že oddalo prijavo, pa se je spopadalo z blokadami računov in izvršbami. To ni bilo ovira za pridobitev sredstev. Med pogoji je bil le ta, da podjetje nima blokade na dan oddaje vloge na razpis. Direktor podjetja Provesta Bojan Oražem je sicer nekdanji lastnik oziroma direktor dveh podjetij, ki sta končali v stečaju.
Podjetje ustanovili že po objavljenem razpisu
Tudi sicer je opaziti, da bo država številnim prejemnikom z evropskim denarjem pokrila več kot tretjino, v nekaterih primerih pa celo polovico vrednosti investicije. Pri teh gre v veliki večini za glamping naselja, zato gre domnevati, da je šlo za enega od razpisov, na katerem se je evropski denar »moral porabiti«. Močno pa je vprašljivo, kaj bo s samimi cilji razpisa.
Eno najbolje ocenjenih vlog je tako oddalo podjetje Super 16, ki se ukvarja s produkcijo filmov. Ob dveh milijonih evrov letnih prihodkov je lani ustvarilo 200 tisoč evrov dobička, na računu pa je imelo za 100 tisoč evrov sredstev. Zdaj se bo lotilo 3,6 milijona evrov vrednega projekta glamping naselja na Suhem Vrhu, za katerega bo od ministrstva prejelo dobrih 1,5 milijona evrov. Po prejetih točkah se je podjetje uvrstilo na četrto mesto, tik za projektom Glamping Kozorog, ki ga je prijavil predsednik Slovenske turistične zveze Dominik Černjak, sicer lastnik Jasna Chalet Resort v Kranjski Gori.
Podjetje LT91, ki je v lasti Luke Božiča in Taje Špacapan, je bilo ustanovljeno šele dva meseca po objavi razpisa. Za tri milijone evrov projekt Penziona Modrejce bo prejelo milijon evrov. Podjetje Pannonian Glamping je za gradnjo istoimenskega naselja avgusta lani ustanovil Domen Kovačič, lastnik podjetja za digitalni marketing, ki je ob osmih milijonih evrov prometa ustvarilo 60 tisoč evrov dobička. Za 2,5 milijona evrov vreden projekt mu bo država namenila dober milijon evrov.
Podjetju Strojne storitve Kolar pa bo država pokrila kar polovico investicije v 1,8 milijona evrov vreden butični kolesarski penzion. Lani je ustvarilo 400 tisoč evrov prometa, torej pol milijona evrov manj od vrednosti subvencije, in okrog 50 tisoč evrov dobička.
Brez denarja tudi podjetnik, ki je hvalil Janeza Janšo
Obenem so brez denarja na razpisu ostali nekateri uveljavljeni turistični in drugi ponudniki, med njimi tudi nekaj znanih gostiln, ki so želele svoje zmogljivosti razširiti s prenočišči. Neuspešni sta bili recimo tudi družba Radgonske Gorice v lasti Celjskih mesnin, ki je želela graditi butični garni hotel, in podjetje Grajski vrtovi v lasti Lucije Kadiš, ki ima v Tešanovcih v Prekmurju v lasti naselje apartmajev Panonska vas.
Brez želenega denarja so ostali tudi trije projekti z območja Zgornje Savinjske doline: obnova gostilne Zadružnik v Solčavi, Glamping Mozirje in Glamping Prodnik v Ljubnem ob Savinji. Slednjega je prijavil podjetnik Edvard Jurjevec, ki je v tednu dni po katastrofalnih poplavah javno govoril, da »še ni videl človeka, ki bi delal tako kot Janez Janša«. Takrat je že moral vedeti, da je ostal brez denarja. Ministrstvo je namreč 28. julija objavilo, da so razdelili ves denar in izbrali 58 projektov, prijaviteljem pa že poslali pozitivne sklepe o podpori.
Toda nekateri so zaman čakali nanj, čeprav bi morali dobiti evropska sredstva. Ena takšnih je Bajsova domačija v lasti Janeza Lisjaka. Ta se je prijavila z investicijo »Energetska sanacija in razvoj butične ponudbe Pensiona Podčetrtek«. Sredi oktobra je prejela zavrnitveni sklep, v njem pa obrazložitev, da je zbrala 60 točk, kar da je premalo. Lisjak je bil nad tem začuden, saj je presegel zahtevanih 50 točk. Poleg tega je njegov projekt kandidiral v sklopu prenove oziroma rekonstrukcije turističnih objektov, za kar je bilo na voljo več kot dovolj sredstev.
Imel dovolj točk, a ostal brez denarja
A so mu načrte prekrižali na ministrstvu. Prag za sofinanciranje so dvignili na 65 točk. Obenem so prerazporedili sredstva. Če je bilo prvotno za popolne prenove namenjenih 48,5 milijona evrov, za novogradnje pa 20,5 milijona evrov, se je pred dokončno odločitvijo o vlogah to spremenilo. Zaradi boljših gospodarskih gibanj je morala vlada oklestiti sredstva za okrevanje in odpornost. Razpis za turistične investicije je izgubil deset milijonov evrov. Obenem so se pri Hanu odločili, da bodo za prenove namenili le še 25 milijonov evrov in 33 milijonov evrov za novogradnje. Lisjak je prepričan, da je bilo njihovo podjetje s tem oškodovano, pred upravnim sodiščem pa je že sprožil tožbo.
Na ministrstvu za gospodarstvo se branijo, da so med samim razpisom ugotovili, da je »v panogi turizma prišlo do resnih strukturnih sprememb. Te so se odražale v manjših finančnih zmožnostih za vlaganja v večje nastanitvene obrate in povečanem interesu po previdnejših investicijah v manjše nastanitvene obrate, s poudarkom na novogradnjah«. Vlada je prerazporeditev sredstev potrdila julija, ministrstvo pa je sklep o spremembi razpisnih pogojev izdalo v začetku avgusta. To pomeni, da so morali že prej vedeti, kakšni so rezultati in se temu primerno odločili, kako razporediti sredstva.
