Lahko po treh bližnjih srečanjih z medvedi sklepamo, da so medvedi postali bolj napadalni?
Ne, medvedi niso nič bolj napadalni, kot so bili prej. Medved se praviloma poskuša človeku izogniti, po naravi so medvedi plašne živali. Tisočletja sobivanja medveda in človeka so medveda “naučila”, da je človek nevaren in da se mu je treba izogibati. Taki so naši medvedi. V Severni Ameriki in prostranstvih Azije, denimo, medvedi lahko človeka smatrajo kot plen in ga tudi napadejo. Pri nas se medvedi človeka bojijo.
Zakaj potem v dobrih dveh mesecih trije incidenti med medvedom in človekom?
Gre za splet nesrečnih okoliščin, zlasti ker so se kar trije takšni dogodki zgodili na Primorskem, na obrobju življenjskega območja medveda, kjer je bilo v preteklosti napadov zelo malo. Večina napadov medveda na človeka se je v preteklih letih zgodila na Notranjskem, Kočevskem in delu osrednje Slovenije, južno od Ljubljanskega barja
Koliko takih dogodkov se pripeti v Sloveniji?
Povprečno dva do tri na leto. Govorimo o napadih, ki se končajo s fizičnim stikom. In v teh napadih v veliki večini primerov človek utrpi samo lažje poškodbe, kot so praske in kakšen ugriz. Napadi medveda s težjimi poškodbami so pri nas na srečo izjemno redki. Zadnji smrtni primer se je zgodil leta 1987, ko je medved v okolici Strug na Dolenjskem smrtno poškodoval gospo. Po drugi svetovni vojni so se pri nas zgodili trije napadi s smrtnim izidom.
Veliko napadov pa se niti ne konča s fizičnim stikom?
Tako je. Gre za tako imenovane lažne napade, ko medved navidezno napade človeka, se ustavi par metrov pred njim in ga na tak način ustrahuje. Takih napadov je bistveno več kot pravih.
Menda ste tudi vi doživeli enega takega?
Ja, pri Loškem Potoku.
In?
Nič, skušal sem ostati miren, počasi sem se začel zadenjsko umikati, medvedka je skočila proti meni in se ustavila le kaka dva metra od mene. Nato se je umaknila nazaj, se dvignila na zadnje noge, pihala ter opazovala, kje sta njena dva mladiča in kje sem jaz. Jaz sem se medtem počasi umikal v smeri, iz katere sem prišel, in poskušal imeti medvedko ves čas na očeh.
V vašem primeru pa ni prišlo niti do ugriza
Ne, k sreči ne. Lahko pa vam iz prve roke zatrdim, da je bila kljub temu zelo neprijetna situacija.
Kdaj bo medved napadel človeka?
Ko se bo počutil ogroženega. Še kaka manjša žival, ki se počuti ogroženo in je stisnjena v kot, lahko napade. V mojem primeru nisem opozarjal nase in sem prišel medvedki preblizu.
Je bistvena razlika, če se po gozdu sprehaja lovec s puško ali neoborožen človek?
Iz izkušenj iz tujine, kjer so tovrstna sredstva že dalj časa v uporabi, je solzivec za medveda (ang. bear spray) veliko učinkovitejša obramba od puške. Lovec lahko medveda le obstreli, kar medveda še bolj razdraži, zato se napad lahko konča še slabše. Ker ima medved zelo dobro razvita čutila, je takšno pršilo izredno učinkovito.
Katera so najbolj nevarna srečanja med človekom in medvedom?
Najnevarnejše je srečanje z medvedko z mladiči. Medvedke so namreč zelo skrbne mame in so pripravljene braniti svoje mladiče, če ocenijo, da so v nevarnosti. Druga zelo nevarna situacija je sprehajanje psov brez povodca na območju prisotnosti medveda. Pes, ki ni na povodcu, lahko izzove medveda. Ko ga ta napade, pa išče zavetje pri svojem lastniku. V strahu pred medvedom pes priteče k lastniku in razjarjenega medveda pripelje naravnost do človeka. Če vemo, da je medved v prostoru, kjer se sprehajamo s psom, je obvezno imeti psa na povodcu. Tretja nevarna situacija pa je stikanje po medvedjih brlogih.
No, to je že neumna, ne samo nevarna situacija…
Lahko rečete tudi tako, ampak smo že imeli tudi take primere.
Kaj se dogaja z medvedi? Ali ne bi morali zdaj že spati?
Ravno v tem času se odpravljajo v svoje brloge. Vendar medvedovo zimovanje ni popolna hibernacija kot pri polhu, ampak bolj stanje mirovanja, počitka. Medved ne spi tako trdno, da ne bi slišal in videl, če mu kdo stika po brlogu. Medved počiva, upočasni svoj metabolizem, znižata se mu telesna temperatura in srčni utrip. Tako varčuje z energijo v času pomanjkanja hrane in se prebije čez zimo. Nekateri sploh ne počivajo, ampak lahko ostanejo celo zimo zunaj, še posebno če je ta mila. Ampak večina se jih umakne v brloge.
Kaj potem ostane lastnikom gozdov, gobarjem, sprehajalcem, kako se moramo obnašati, da preprečimo srečanje z medvedom?
V bistvu moramo v gozdu opozarjati nase. Še posebno če se gibljemo po nepreglednem in zaraščenem terenu. Če smo v družbi, je dovolj, da se pogovarjamo, če smo sami, imamo s seboj lahko zvonček ali si vsake toliko malo zažvižgamo. Nobene potrebe ni, da bi kričali, tolkli po drevesih ali predvajali glasno glasbo, medved nas bo že veliko prej slišal in se umaknil. Medved običajno veliko prej zazna človeka kot človek medveda.
Potemtakem smo verjetno nekoč že hodili blizu medveda, pa nismo vedeli.
Natanko tako. Včasih se niti ne zavedamo, da se gibljemo po prostoru, kjer je tudi medved.
Koliko medvedov živi v Sloveniji?
Zadnji genetski monitoring smo izvedli leta 2015 in takrat je bila jesenska (najnižja) številčnost ocenjena na približno 600, po poleganju mladičev, torej spomladi 2016, pa na slabih 800 medvedov. Ravno letos spet izvajamo genetsko štetje medveda, vendar pa bodo podatki znani šele konec prihodnjega leta. Ocenjujemo, da jih je zdaj približno tisoč.
Je to veliko?
Tisoč medvedov na območju, kjer živijo pri nas, predstavlja eno izmed najvišjih populacijskih gostot medveda na svetu. Če bi medvedi želeli loviti ljudi, bi bilo napadov na človeka bistveno več. Tudi to je dodaten dokaz, da se medvedi umaknejo, še preden jih ljudje zaznamo.
Kje v Sloveniji pa medved stalno živi?
Medved je iztrebljanje v 19. stoletju preživel le v majhnem številu, in sicer na Kočevskem in Notranjskem, v zadnjih desetletjih pa se je spet razširil nazaj na večji del Slovenije. Danes je redno prisoten na območju celotnega dinarskega prostora, od Ljubljanskega barja do Bele krajine in Gorjancev, na severu do Zasavja, na jugu do kraškega roba in državne meje s Hrvaško, na zahodu pa na Hrušici, Nanosu ter na Trnovskem gozdu in Banjški planoti. V alpskem in predalpskem prostoru so prisotni posamezni samci. To je tudi tipična značilnost medveda, da samci bistveno hitreje širijo svoj življenjski prostor kot samice.
Je Slovenija raj za medveda?
Javnost si velikokrat predstavlja, da imamo v Sloveniji ogromne strnjene komplekse neokrnjene narave. Pa sploh ni tako. Neokrnjena divjina je mogoče na Aljaski ali v Sibiriji, pri nas pa vsak medved prej ali slej pride v stik z ljudmi. Edina možnost za ohranitev medveda je tako sobivanje v skupnem prostoru. Medvedi se naseljem približujejo predvsem, ker tam iščejo hrano, ko je v gozdu primanjkuje. Zahajanje medvedov v naselja pogosto vzbuja pri prebivalcih strah in nelagodje, srečanja so lahko tudi nevarna. So pa tudi medvedi različni, nekateri ne bodo nikoli napadli, drugi pa bodo napadli hitreje.
Kateri medvedi povzročajo več konfliktov?
Večino jih povzročijo mlajši, ki so še neizkušeni in neprevidni, pa tudi medvedke z mladiči. Medvedke na ta način skušajo zaščititi svoje mladiče pred odraslimi samci. Ti namreč pobijejo mladiče, če vedo, da niso njihovi. S tem želijo medvedko prisiliti, da se bo prej začela spet pariti – z njimi, seveda. Ker medvedke kot večjo nevarnost za svoje mladiče dojemajo odrasle samce kot pa bližino ljudi, se umikajo bližje naseljem. Sliši se kruto, ampak taki so procesi v naravi. Medvedke se poboju mladičev s strani samcev poskušajo izogniti še na en način – parijo se z več različnimi medvedi.
Koliko medvedje “mladine” torej odraste?
Glavno smrtnost medveda v Sloveniji predstavlja odstrel. Medvedi nimajo tako izrazitih samoregulacijskih mehanizmov kot na primer volk in ris, ki branita svoj teritorij pred nesorodnimi osebki in na nek način sama skrbita za številčnost. Pri medvedih to ni tako izrazito, zato moramo v populacijo posegati z odstrelom, da lahko sploh zagotavljamo sobivanje s človekom.
Koliko medvedov lovci letno ustrelijo pri nas?
Letos je bilo izdano dovoljenje za odstrel 230 medvedov. Dovoljenje je bilo realizirano v začetku novembra. Letošnji odstrel pa je bil najvišji doslej. Namen je zaustaviti rast populacije in jo zadržati na številčnosti, s katero bo mogoče dolgoročno sobivati.
Je veliko krivolova?
Pri medvedih relativno malo. Pri volkovih prek genetskih metod zaznavamo, da osebki izginjajo, temu rečemo, da posredno zaznavamo smrtnost, kadavrov pa v večini primerov ne najdemo. Medveda je težje skriti kot volka, predvsem pa medveda slovenski lovci dobro sprejemajo, saj imamo dolgo tradicijo upravljanja medvedje populacije, v kar so bili lovci vedno vključeni. To je tudi eden pozitivnih učinkov našega načina upravljanja medvedje populacije. Lovci zelo dobro sodelujejo pri monitoringu medveda, so zainteresirani za upravljanje in niso nastrojeni proti njemu.
Verjetno tudi zato, ker medvedi povzročijo manj škode kot volkovi?
Niti ne. Za razliko od volka škode po medvedu izrazito nihajo iz leta v leto in so zelo odvisne od razpoložljive hrane v gozdovih, v povprečju pa so primerljive s škodo, ki jo povzročijo volkovi. Medtem ko volkovi napadajo izključno pašne živali, pa medved povzroča škodo tudi na njivah, v sadovnjakih in čebelnjakih.
Če se vrnemo na začetek… kaj bi potem svetovali ljudem po treh bližnjih srečanjih z medvedom?
Predvsem bi rekel, da ni nobenega razloga za paniko. Pomembno je, da ljudje vedo, da se nahajajo na območju, kjer je prisoten medved, da imajo pse na povodcu in da opozarjajo na svojo prisotnost v gozdu. Če medveda vseeno opazijo, pa naj se mu ne približujejo, pač pa naj se počasi umaknejo v smer, od koder so prišli, in naj bodo previdni. Če pa kljub vsemu pride do napada, kar je izjemno malo verjetno, je najbolje, da se človek z obrazom navzdol uleže na tla ter z rokami zaščiti glavo in vrat.
