Minister kot matematik z veseljem ugotavlja, da lahko rezultate 15-letnikov v Sloveniji pri matematični in naravoslovni pismenosti še vedno umeščamo nad povprečje držav OECD. Naravoslovje se skozi čas kaže kot močno področje slovenskega izobraževalnega sistema, med državami EU imajo višje dosežke samo še učenci na Finskem in v Estoniji, je poudaril na novinarski konferenci ob predstavitvi raziskave PISA 2022.
Obenem pa je izpostavil, da dosežki pri bralni pismenosti močno nihajo, v letih 2006, 2015 in 2018 so bili nad povprečjem OECD, tokrat pa so padli pod povprečje OECD, kot se je to zgodilo tudi v letih 2009 in 2012. "Letošnji dosežek pri bralni pismenosti nam gotovo ne more biti v ponos," je dejal.
Rezultati raziskave PISA po ministrovih besedah "niso samo neka referenca", ampak jih jemljejo kot pomemben kazalnik uspešnosti in kot osnovo za nacionalno strateško načrtovanje na področju vzgoje in izobraževanja. Spomnil je, da smo se kot članica EU zavezali, da si bomo prizadevali za zmanjševanje deleža 15-letnikov, ki pri matematiki, naravoslovju in branju ne dosegajo temeljne ravni pismenosti, pod 15 odstotkov. V Sloveniji smo se temu cilju v preteklosti že približali, po podatkih tokratne raziskave pa se od njega spet oddaljujemo, je opomnil minister. Podatki namreč kažejo, da pri matematični pismenosti 25 odstotkov 15-letnikov ne dosega temeljne ravni, pri bralni pismenosti pa 26 odstotkov.
V strategiji razvoja Slovenije je po ministrovih besedah kot merilo uspešnosti pri doseganju razvojnega cilja na področju bralne, matematične in naravoslovne pismenosti, da se do leta 2030 uvrstimo v zgornjo četrtino držav EU. Na podlagi raziskave PISA 2022 ta cilj pri matematiki in naravoslovju dosegamo, pri branju pa ne.
Manj tudi tistih, ki zmorejo največ
Kot je omenil minister, smo si še ambicioznejše cilje zastavili v nacionalni strategiji razvoja bralne pismenosti, po kateri naj bi do leta 2030 vsaj 90 odstotkov učencev doseglo temeljno raven bralne pismenosti, vsaj 10 odstotkov pa najvišjo raven bralne pismenosti. "Vendar imamo pri doseganju tega cilja pred sabo še velike izzive. Poleg povečevanja deleža tistih, ki ne dosegajo osnovne ravni bralne pismenosti, se je namreč razpolovil tudi delež tistih, ki zmorejo največ," je pojasnil Felda.
Minister meni, da so pred nami "res številni izzivi". "O tem, kakšni ukrepi bodo v tem primeru najustreznejši, bo nedvomno že v prihodnjih tednih razpravljala in predlagala strokovna skupina, ki pripravlja nacionalni program vzgoje in izobraževanja. Usmeritve bodo gotovo vgrajene v potekajočo kurikularno prenovo učnih načrtov in kazalnikov znanj, ob stremljenju k visokim dosežkom pa ne bomo spregledali razvoja socialno-čustvenih kompetenc učencev in učiteljev," je napovedal. Omenil je, da v okviru že omenjene nacionalne strategije razvoja bralne pismenosti deluje tudi nacionalni svet za bralno pismenost, ki je septembra sprejel akcijski načrt. Ta načrt bodo po njegovih napovedih verjetno še letos posredovali v potrjevanje na vlado.
Ob tem je navedel, da za področji naravoslovne in matematične pismenosti v Evropi ni posebne izobraževalne strategije, da pa sta ti področji vključeni v splošne nacionalne izobraževalne politike in strategije, kot so na primer akcijski načrti za digitalno izobraževanje do leta 2027, nacionalni program za razvoj umetne inteligence 2025, strategija digitalna Slovenija 2030 in v teh dneh sprejeta vesoljska strategija Slovenije. V pripravi je tudi posodobitev nacionalnih smernic razvoja vzgoje in izobraževanja za trajnostni razvoj, ki vključuje del pomembnih vsebin na področju naravoslovnega izobraževanja, je dodal. Izpostavil je še, da v Sloveniji v izobraževanje vlagamo manj od povprečja OECD.
"V zadnjem letu smo prejeli rezultate kar treh pomembnih raziskav, ki nakazujejo, da se bomo morali temeljiteje posvečati matematični, naravoslovni in bralni pismenosti ter državljanski vednosti," je ocenil minister in napovedal, da bodo na ministrstvu "vsekakor s podrobnejšo analizo natančno preverili vzroke, zlasti pa možnosti za izboljšave in rešitve, ker moramo trend vsekakor obrniti v pravo smer".
