Tako smo pristali na 41. mestu (od skupno 180 obravnavanih držav) in smo v družbi Italije, Gruzije in Češke. Indeks razkriva, da večina od ocenjevanih držav v zadnjem desetletju ni napredovala v boju proti korupciji in da jih je več kot dve tretjini ocenjenih z manj kot 50 točkami (razpon lestvice je od nič – zelo koruptivna država – do 100 – zelo čista država). Sicer je naša država že leta 2021 doživela izrazit padec na lestvici, prej pa je več let stagnirala.
V soseščini izstopa Avstrija
Transparency International Slovenia je razkritje rezultatov pospremil z besedami, da so ugotovitve letošnjega indeksa zaznave korupcije »zelo skrb vzbujajoče. Menimo, da se bo, če vsakokratni odločevalci tudi v prihodnje ne bodo izvajali ničelne tolerance do korupcije, trend nadaljeval,« so dejali in dodali, da »lahko vsak posameznik prispeva delež k večji integriteti v družbi tudi s tem, da od odločevalcev zahteva to ničelno toleranco«.
Med slovenskimi sosedami ostaja najslabše ocenjena Madžarska, ki je od leta 2012 izgubila že 13 točk in se tokrat z oceno 42 uvršča na 77. mesto. Nekoliko bolje od Madžarske sta uvrščeni Hrvaška (ocena 50, 57. mesto) in Italija (ocena 56, 41. mesto). Opazno boljšo uvrstitev pa je dosegla Avstrija, ki je z oceno 71 na 22. mestu, vendar je v zadnjem letu nazadovala za tri točke.
Kaj je KPK počela v letu 2022?
Organ je sprejel 695 prijav. Od tega je bilo 353 prijav suma korupcije, zavrženih prijav je bilo 105, prijav suma kršitve integritete uradne osebe 38, prijav suma kršitve dolžnosti prijave premoženjskega stanja in suma nesorazmernega povečanja premoženja 29, prijav suma opravljanja nezdružljive funkcije, članstva ali dejavnosti 21, prijav suma kršitve določb glede sprejemanja daril 20, prijav suma kršitev določb o prepovedi oziroma omejitvah poslovanja 19, prijav suma kršitve določb o lobiranju pa 9.
Indeks zaznave korupcije je osnovan na združitvi podatkov in analiz mednarodnih ustanov, ki skozi oči gospodarstvenikov, analitikov in strokovnjakov ugotavljajo zaznavo korupcije v javnem sektorju.
Po besedah Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) skupno število prejetih prijav v letu 2022 (695) predstavlja 10,5-odstotno povečanje števila prejetih prijav v primerjavi z letom 2021 (629). Sicer se soočajo z določenim številom prijaviteljev, jim pošiljajo večje število prijav s podobno vsebino, ki ne izkazuje podlage za uvedbo oziroma za začetek predhodnega preizkusa. »V navedenih primerih prijave istega prijavitelja knjižimo pod eno zadevo in štejemo kot eno prijavo ne glede na to, da je posameznih prijav enega prijavitelja v celotnem obdobju bistveno več. Če bi v vseh teh primerih vsako prijavo šteli kot samostojno prijavo, bi beležili več kot 1000 dodatnih prejetih prijav,« so pojasnili.
353 prijav suma korupcije
Največ prijav se je nanašalo na poslovanje javnih zavodov in občin, in sicer s področja javnega naročanja, javnih razpisov, okolja in prostora ter delovnopravnega področja. Sicer je eno najbolj koruptivno ranljivih področij zdravstvo. V nedavni prvi oddaji Studia Necenzurirano je dr. Erik Brecelj, kirurg in predsednik strateškega sveta, dejal, da je »korupcija strahotna težava našega zdravstva. Upravlja naše zdravstvo, na vodilna mesta pa nam postavlja nesposobneže. Imate vlado in sedanjo ministrico za zdravje, zadaj pa neko paradržavo.« In še: »Korupcija bo uničila zdravstvo. Zaradi nje zdravstvene reforme še 15 let ne bo. V tem trenutku je največji problem, da se zaradi korupcije na vodilna mesta nastavlja nesposobneže. (...) In to je ta paradržava, ki nima zveze z ministrstvom, četudi so tudi tam ljudje, povezani s temi interesi.«
Lani, ko je bil še minister za zdravje, je Danijel Bešič Loredan dejal, da je v zdravstvu korupcijskemu tveganju izpostavljeno 0,5 milijarde evrov letno. Sicer je KPK v petletnem obdobju (2018–2022) analizirala naročanje medicinske opreme, farmacevtskih izdelkov in izdelkov za osebno nego pri desetih največjih dobaviteljih teh artiklov v Sloveniji in ugotovila številna tveganja za korupcijo ter kršenje integritete v 26 bolnišnicah po Sloveniji.
Ta teden je teden preprečevanja korupcije
Njegova osrednja tema so prijavitelji, njihova zaščita in novosprejeti zakon o zaščiti prijaviteljev (ZZPri), ki je začel veljati februarja letos. Po besedah KPK predstavlja pomemben korak k boljši normativni ureditvi tega področja v naši državi, saj celovito ureja na eni strani obveznost vzpostavitve notranjih prijavnih poti tako za javni kot zasebni sektor ter zunanje prijavne poti za določene nadzorne institucije, med njimi KPK, na drugi strani pa odvrača od povračilnih ukrepov zoper prijavitelje ter ureja dodatno podporo in pomoč prijaviteljem. »Komisija je z zakonom pridobila nove pristojnosti in je predvidena kot osrednji organ za pomoč pri vzpostavitvi sistema prijavnih poti in njegovega nadzora. Vsekakor pa zakon predstavlja zgolj podlago, zato je pomembno predvsem, kako se bo uresničeval v praksi, saj so v zaščito prijaviteljev po ZZPri vključeni tudi številni drugi deležniki (organi za zunanjo prijavo, sodišča, zavod za zaposlovanje, nevladne organizacije),« so povedali.
Kako konkretno bo prijavitelj zaščiten?
Novosprejeti zakon o zaščiti prijaviteljev zagotavlja prepoved razkritja identitete prijavitelja in zaupnost prijave. Zagotavlja tudi izključitev odgovornosti glede razkritja, kar pomeni, da prijavitelj ne krši nobene omejitve ali prepovedi glede razkritja informacij in ne nosi nobene odgovornosti, povezane s takšno prijavo ali javnim razkritjem, pod pogojem, da ni prijavil ali javno razkril neresničnih informacij in je na podlagi utemeljenih razlogov menil, da sta bila prijava ali javno razkritje takšnih informacij nujna za razkritje kršitve.
Zakon v primerih povračilnih ukrepov zagotavlja tudi posebno sodno varstvo in začasne odredbe ter brezplačno pravno pomoč. Pomembno je tudi nadomestilo za primer brezposelnosti v primeru odpovedi pogodbe, ki ga lahko pridobi prijavitelj ob izpolnjenih določenih pogojih. Kot podporni ukrep pa ZZPri predvideva tudi psihološko podporo, je podrobno pojasnilo Komisije.
(Ne)odgovornost
Podčrtali so še, da je preprečevanje korupcije »naša skupna odgovornost, v prvi vrsti vseh institucij, ki se s tem ukvarjamo, in odgovornih na najvišjih položajih v družbi, ki morajo s svojim ravnanjem dajati zgled vsem ostalim, ter tudi celotnega javnega sektorja, civilne družbe, gospodarstva in medijev. Dejstvo je, da lahko k preprečevanju korupcije pripomore prav vsak posameznik – na eni strani s svojim ravnanjem in delovanjem, ki je v skladu s pravili, in na drugi s svojo pokončno držo, da ko zazna določene nepravilnosti, nanje tudi opozori, jih prijavi. Ko ob zaznanih kršitvah ne bomo več gledali stran ali se z njimi sprijaznili, bodo tudi kršitve za kršitelje postale bolj tvegano ravnanje,« so izpostavili.
