Eden glavnih virov električne energije postajajo obnovljivi viri, kot so sončne elektrarne. Te omogočajo, da smo državljani ne le porabniki, temveč tudi proizvajalci elektrike, kar pripomore k naši energetski neodvisnosti. Evropa je že pred leti poskrbela, da lahko koristi sončne energije žanjejo tudi tisti, ki nimajo možnosti postavitve lastne sončne elektrarne. Zakon o oskrbi z električno energijo je v naš pravni red prenesel evropsko zakonodajo, ki predvideva možnost ustanovitve energetskih skupnosti.
Kaj so energetske skupnosti
V energetski skupnosti se lahko združijo različni akterji in si delijo proizvedeno energijo: skupaj jo proizvajajo, porabljajo, hranijo, lahko pa jo tudi prodajajo. Skupnost sestavljata najmanj dva udeleženca, pri čemer so lahko člani fizične osebe, občine, pravne osebe oblasti glede na lokalni ravni (npr. Republika Slovenija za lokalno finančno upravo) in druge pravne osebe javnega prava. Sodelujejo lahko tudi mala in srednje velika podjetja.
Kako deluje skupnost
Primer: večja osnovna šola zgradi fotovoltaični sistem na strešnih površinah in želi presežke proizvedene energije, torej energije, ki je šola neposredno ne porabi, deliti z drugimi udeleženci v skupnosti, na primer s prebivalci bližnje ulice. V ta namen se ustanovi skupnost obnovljivih virov energije. Udeleženci skupnosti lahko tako uporabljajo energijo iz obnovljivih virov energije v bližini proizvodnje.
Primeri iz Slovenije
Sosedje v enem izmed blokov na Jesenicah so na streho namestili sončno elektrarno in se že več kot leto na skupnostni način oskrbujejo z električno energijo, proizvedeno s pomočjo sonca. Tako prihranijo pri mesečnih stroških, po njihovi zaslugi pa se v ozračje sprosti tudi približno 18 ton ogljikovega dioksida letno manj. Na drugem koncu države pa je na podružnični šoli v Budanjah v občini Ajdovščina nameščena sončna elektrarna, prek katere se samooskrbno oskrbuje sedem bližnjih hiš. Te so se povezale v prvo slovensko samooskrbno energetsko skupnost, ki si zagotavlja zeleno energijo iz sončne elektrarne, postavljene na javnem objektu. Energetske skupnosti tako že nastajajo po vsej Sloveniji, a še vedno predstavljajo velik neizkoriščen potencial.
Pomembna je bližina
Taka energetska skupnost je sicer lokalno omejena, saj morajo imeti vsi udeleženci pogodbo o dostopu do omrežja z istim operaterjem. Geografska bližina pomeni, da so člani energetske skupnosti bodisi na istem lokalnem območju, torej povezani prek nizkonapetostnih inštalacij, bodisi v istem regionalnem območju, povezani prek srednjenapetostnih in nizkonapetostnih inštalacij.
Velike ugodnosti
Zaradi geografske bližine se za prenos energije znotraj energetske skupnosti uporablja ugodnejša omrežnina. Znižanje omrežnine temelji na ustrezno znižani energijski postavki za prenos zakupljenih količin energije iz proizvodne naprave skupnosti do članov skupnosti, na osnovi navideznega poprečenja 15-minutne porabe z deležem proizvedene energije v istem časovnem intervalu. V praksi to pomeni, da se v vsakem 15-minutnem intervalu obračuna razlika med porabo in zakupljeno proizvodnjo. Poleg tega bodo člani tovrstnih skupnosti v prihodnosti najverjetneje deležni dodatnih spodbud, na primer oprostitev prispevkov za obnovljive vire energije za proizvedeno in porabljeno energijo v skupnosti.
