Ministrstvo za digitalno preobrazbo je letos nabavilo 13.000 prenosnih računalnikov v skupni vrednosti 6,5 milijona evrov. To je veliko denarja za stvari, ki morebiti na koncu ne bodo dosegle svojega namena. Prav tako bi pričakovali, da bi na omenjenem ministrstvu še pred objavo javnega razpisa natanko vedeli, komu bodo prenosnike razdelili in po kakšnih kriterijih. Pojasnili so, da so prenosnike kupili tudi za potrebe vrtcev in osnovnih šol, vendar tega očitno sprva niso predvideli. Šele oktobra so se namreč na to temo sestali s predstavniki ministrstva za vzgojo in izobraževanje (MVI). Trenutno potekajo pogajanja med obema ministrstvoma, dogovora pa vsaj za zdaj niso sklenili. Prav tako ni znano, koliko prenosnih računalnikov naj bi prejeli vzgojno-izobraževalni zavodi. Predlog ministrstva za digitalno preobrazbo je 3000. »Sredstva za nabavo računalniške opreme za vzgojno-izobraževalne zavode so predvidena na postavki ministrstva za digitalno preobrazbo, mi namreč ne razpolagamo z denarjem za nakup prenosnih računalnikov. To pomeni, da ob sklenitvi dogovora prenosnikov ne bomo plačali,« so pojasnili na MVI in dodali, da imajo že podrobneje izdelane kriterije za razdelitev računalnikov, ki so se v preteklosti že izkazali za ustrezne. Ali bodo računalnike prejeli samo vrtci ali šole, trenutno še ni znano, prav tako ne, katere šole bodo imele prednost pred drugimi. Dejstvo namreč je, da je v Sloveniji nekaj manj kot 500 osnovnih šol, kar hipotetično pomeni, da lahko vsaka šola prejme največ šest prenosnikov. V primeru, da bi osnovnim šolam namenili vseh 13.000, pa nekje okoli 25. Dejanske potrebe po vrtcih in osnovnih šolah pa so marsikje precej večje. Delitev bi tako morala biti čim bolj pravična, da bodo prenosniki res prišli v roke tistih, kjer jih najbolj potrebujejo.
Ponekod računalniško opremo kupujejo s pomočjo donacij
Ravnatelji osnovnih šol Spodnjega Podravja o omenjenih prenosnikih niso vedeli prav ničesar. Vse informacije glede tega so izvedeli iz medijev. Zanimivo je, da so nekatere šole pred časom prejele vprašalnik Zavoda za šolstvo RS, v katerega so lahko vpisale, koliko računalnikov bi potrebovali za delo strokovnih delavcev. Šlo naj bi za malo rabljene in kakovostne računalnike ministrstva za digitalno preobrazbo.
Na OŠ Videm bi potrebovali nove prenosnike in interaktivne zaslone ter projektorje, saj oprema hitro zastara, potrebe po kakovostni tehnologiji pa so iz leta v leto večje. »Trenutno se izvaja veliko aktivnosti v smeri digitalizacije in temu bi morala slediti tudi oprema,« je dejal Robert Murko, ravnatelj OŠ Videm, ki je v času covida za posodobitev računalniške opreme prejela 30.000 evrov. Aleksander Šterman, ravnatelj OŠ Ormož, prav tako nima nobenih informacij glede dobave prenosnikov. Na šoli bi jih potrebovali vsaj 28. Prek razpisov podjetja Arnes so prejeli nekaj sredstev, kar pa je zadostovalo samo za nakup dveh interaktivnih zaslonov, nekaj prenosnikov in tabličnih računalnikov. S pomočjo donacij raznih podjetij in društev so dodatno kupili 50 računalnikov, ki jih v šoli uporabljajo učenci. »Če želimo biti v koraku s časom, je nakup sodobne računalniške opreme nujen. Zato si seveda želimo, da bi omenjene prenosnike namenili tudi za delo v vzgoji in izobraževanju,« je dejal Šterman.
Na OŠ Ljudski vrt Ptuj za sodobna učila in pripomočke zmanjka denarja
Tudi na največji ptujski osnovni šoli, Ljudski vrt, je računalniška oprema dotrajana, denarja za nakup nove pa nimajo. Nujno bi potrebovali nove računalnike in projektorje. Za izvajanje pouka na daljavo v času covida so sicer prejeli okoli 38.000 evrov za nabavo prenosnikov za učitelje in učence, kamere ter slušalke. »Na tem področju se stanje slabša, saj vsako leto kupimo manj učil in opreme. Nakup računalniške opreme je za našo šolo ena od pomembnejših prioritet, saj bi potrebovali nove računalnike, projektorje in interaktivne table. Dražjih učil in pripomočkov pa si ne moremo privoščiti, saj zanje zmanjka denarja,« je izpostavila ravnateljica Tatjana Vaupotič. Na OŠ Hajdina bi za potrebe zaposlenih potrebovali okoli 25 prenosnikov, vsaj enkrat toliko pa še za uporabo pri pouku. V času covida so dobili opremo v okviru razpisa REACT-EU, v višini 20.000 evrov (prenosniki, kamere, tablice …). Zadnji projekt je bila nadgradnja optičnega omrežja, trenutno pa je razpis za zamenjavo določenih komponent omrežja (switchi). Po mnenju ravnatelja Mitje Vidoviča bi bilo najbolj racionalno, da bi šole prejele namenska sredstva za nakup računalniške opreme, saj so šole zelo različno opremljene.
