Danes uporabljeni pristop, po katerem je razširjena vladna operativna delovna skupina za obnovo po poplavah in plazovih skupinsko prišla na obisk v eno občino, je po Šeficovih besedah novost, s katero bodo zelo verjetno nadaljevali. Pogovori so po navedbah državnega sekretarja potekali o različnih temah - o ukrepih na vodotokih, usklajevanjih med občino in direkcijo, delu državne tehnične pisarne, vprašanjih glede financiranja obnove in o nekaterih izzivih pri umeščanju v prostor.
Interventni ukrepi na območju Škofje Loke po Šeficovih vtisih potekajo dobro in učinkovito, občina pa je zelo dobro organizirana. Zdaj prihaja na vrsto sanacija in obnova, skupno delo občin in države pa bo zelo pomembno, da bo delo sinhronizirano na vseh področjih, od načrtovanja prek projektiranja do izvedbe.
Pri sodelovanju med občinami in državo vidi še možnosti za izboljšave, zato da bodo premiki, ko se bo enkrat obnova začela, čim hitrejši. Državni sekretar se zaveda, da so hitri postopki velika želja vseh v ujmi prizadetih, a območje, ki ga je pretresla ujma, je zelo veliko in škoda zelo visoka, to pa, tako Šefic, terja drugačen, celovit pristop. "Veliko dela je treba vložiti v načrtovanje, da bi pozneje vse hitreje potekalo," je pojasnil.
Šefic je prepričan, da bo postopke pospešil zakon o obnovi in razvoju po ujmi. Zakonski predlog, ki nastaja že več tednov, bo vlada po njegovih napovedih dokončno obravnavala v sredo, v četrtek ga bo poslala v DZ.
Želijo si, da bi dela potekala čim hitreje
Škofjeloški župan Tine Radinja je izrazil zadovoljstvo z obiskom razširjene operativne skupine. "Vsi zasledujemo isti cilj, da bo Škofja Loka, tako kot ostale prizadete občine, čim prej nudila enako kakovost življenja kot pred ujmo," je dejal.
Občine po njegovih pojasnilih z veseljem pričakujejo zakon o obnovi, ki naj bi marsikaj olajšal. Prizadete lokalne skupnosti si želijo, da bi dela na vodotokih in cestah potekala čim hitreje, Radinja pa upa, da so vsaj na Škofjeloškem po današnjem sestanku korak bliže temu.
Tudi sam je poudaril, da je pomembno razumevanje med občinami in državo ter da je koordinacija pri sanaciji in obnovi na državni ravni čim boljša.
Ker je bil obseg škode na območju občine tako velik, so interventni ukrepi še v zaključevanju, Radinja pa si želi, da bi se intervencija čim bolj gladko prelila v sanacijo in obnovo, če bo to dopuščalo zimsko vreme.
Na občini se zdaj ukvarjajo z javnim naročanjem priprave projektne dokumentacije za bolj zahtevne projekte. Župan je spomnil, da so od države dobili skoraj osem milijonov evrov predplačila, da se lahko sanacije lotijo čim prej. Za to pa potrebujejo projekte, nujno je tesno sodelovanje z državnimi službami, da bo sanacija premišljena in nastala infrastruktura dolgoročno vzdržna in odporna, je menil. Kot največje ozko grlo pri tem trenutno vidi predvsem projektiranje.
