Ljudje, ki spremljajo dogajanje na družbenih omrežjih, so te dni gotovo opazili objave spremljevalke predsednika vlade Roberta Goloba, ki je ugotovila, kaj je največja težava v naši državi. Mediji. In to ne tabloidni, ampak informativni. Tina Gaber je za mnenje povprašala tudi svoje sledilce in ti so v en glas potrdili njeno tezo, da bi njen izbranec našo državo z lahkoto spremenil v raj, če mu ne bi nagajali novinarji. Tako smo gotovo novinarji krivi, da v letu, ki naj bi prineslo reformo zdravstvenega sistema, plačnega sistema v javni upravi, pokojninskega sistema in še obsežne spremembe na davčnem področju, ne bomo dobili nič od tega.
Najprej skok in potem ...
Če kaj, smo se Slovenci v letu in pol pri tej vladi naučili, da se rada premisli oziroma najprej skoči, potem reče hop in nato še enkrat skoči v drugo smer. Predsednik vlade Robert Golob je marca, ko je stopil pred javnost in razložil, da umikajo napovedano in v obrisih že predstavljeno davčno reformo, izjavil: »V zadnjih treh mesecih smo se naučili, da je bolje, da komuniciramo stvari na drugačen način, saj smo bili pri komunikaciji tega, zakaj se lotevamo reform, precej neuspešni in bomo to morali spremeniti.« Dodal je še, »če nam ne uspe pripraviti takih reform, ki bodo ljudem olajšale življenje, in če ljudi ne znamo prepričati, da jim bodo reforme olajšale življenje, se reform ne bomo šli. Zdravstvena je izjema, vse druge pa bodo imele ta cilj.«
Odločevalska zmeda
A glede na dogodke, ki so sledili, bi težko rekli, da so se iz izkušenj v resnici kaj naučili. Samo v zadnjih tednih smo volivci priča popolni odločevalski zmedi, za katero vlada, po naši oceni, ne more okriviti ne poplav, ne opozicije, ne medijev. Predsednik vlade je najprej v enem najbolj pestrih političnih tednov v naši zgodovini napovedal rekonstrukcijo vlade in korenito zmanjšanje števila ministrstev. Novico je javnost sprejela z velikim začudenjem, saj smo pred manj kot letom dni na referendumu vladi z konkretno večino oddanih glasov dali podporo, naj svoje cilje uresniči z 19 različnimi ministrstvi oziroma ministricami in ministri. In potem ko smo napeto čakali, kako bo predsednik vlade svojo zamisel predstavil koalicijskim partnerjem, smo izvedeli, da se je med prazniki premislil in se o tem na koalicijskem vrhu niti pogovarjali niso.
Prispevek je, prispevka ni
Nato smo čez noč izgubili solidarnostni prispevek. Da bi vlada uspela zagotoviti dovolj sredstev za odpravo škode po poplavah, ki so jo pred tedni ocenili na kar 9,9 milijarde evrov, je k solidarnosti pozvala vse državljane in jim dala možnost, da bodisi oddelajo tako imenovano solidarnostno soboto ali pa se odpovedo delu svojega zaslužka. A pri sprejemu zakona je prišlo do spremembe in solidarnostni prispevek je postal obvezen za vse, kar je presenetilo vse državljane, vključno z ministrom, ki je zakon pripravljal. Potem ko se je bentenje nad odločitvijo vlade prenehalo, pa nas je ta presenetila z odločitvijo, da prispevek ukinja in ga bodo nadomestili z manjšim povečanjem obdavčitve podjetij.
Presneto »štemplanje«
Sledila je šlamastika z evidenco delovnega časa. Najprej smo uvedli zakonske spremembe, ki naj bi zagotovile večjo socialno varnost tistim, ki jih delodajalci prekomerno izkoriščajo. Ob tem je bil predviden tudi prehodni rok od sprejema zakona spomladi do ponedeljka 20. novembra. Teden dni pred dokončno uveljavitvijo je pred javnost stopil minister za gospodarstvo Matjaž Han in na podlagi nekaj ogorčenih izjav posameznih podjetnikov napovedal, da bo vlada zakon ponovno odprla. Le da bi zatem pred medije po seji vlade stopil Luka Mesec in napovedal, da se zakona ne bo odpiralo, se pa določa novo prehodno obdobje, v roku treh mesecev.
Kup sprememb v zadnjem trenutku
A na četrtkovi seji vlade se niso pogovarjali samo o evidenci delovnega časa, premislili so si tudi glede nekaterih drugih, morda celo pomembnejših reči. Tako so iz zakona o izvrševanju proračuna za leto 2024 črtali določbo, ki bi v letu 2024 zamrznila plače v javnem sektorju. Z umikom te določbe so v sindikatih pogojevali nadaljevanje pogajanj. V primeru sprejetja prepovedi usklajevanja v letu 2024 pa so zagrozili z zaostrovanjem aktivnosti. Prav tako so se premislili glede usklajevanja pokojnin z inflacijo. Tako se bodo pokojnine namesto februarja že januarja zvišale za 8,2 odstotka. Zaradi enomesečnega zamika pri uskladitvi je bil hudih kritik deležen predvsem Luka Mesec, ki so se ga lotili v Inštitutu 8. marec.
Toplo-hladno
Posebno poglavje je tudi novica, da se bodo v nasprotju s prvotnimi načrti s spremembami cen uskladili tudi socialni transferji. Ne sicer v celoti, ampak le v 70-odstotnem deležu. Zakaj smo ta del posebej izpostavili? Ker je pred dobrim mesecem dni završalo v parlamentu, ko je poslanec Levice Milan Jakopovič predsednika vlade vprašal, zakaj se bodo zamrznili socialni transferji, ta pa je v odgovoru krivdo zvalil na Luko Mesca in dodal: »Pri marsikaterem ministru opažam, da je namenoma pustil zunaj proračuna tiste, ki jih je najtežje zavrniti tukaj, da si je tako olajšal delo. Žal mi je, da je to vaš minister.« Poznavalci političnega prostora so v tem videli celo konec politične kariere mladega ministra in razlog za odhod Levice iz vlade. No, ker se v vladi stvari rade čez noč obrnejo na glavo, je te dni prav Luka Mesec tisti, ki ga je Robert Golob izbral za to, da bo vodil vlado v času njegove bolniške odsotnosti.
