Njegova kariera je zasijala v 80. letih s kultnimi vlogami v seriji "Sivi dom" in filmih, kot so "Šmeker" in "Oficir z vrtnico", za katere je prejel številne nagrade.
Vendar je njegovo življenje leta 1993 doživelo dramatičen preobrat, ko je v samoobrambi pred kavarno v Podgorici ubil dva mladeniča in ranil tretjega, kar je privedlo do obsodbe na zaporno kazen. Po prestani kazni se je preselil v Združene države Amerike, kjer je živel dve desetletji.
Laušević je svoje izkušnje opisal v avtobiografskem delu "Leto mine, dan nikoli", ki je postalo najbolje prodajana knjiga v Srbiji. Njegova življenjska zgodba je bila predmet dokumentarnega filma "Lauš", ki ga je režirala Branka Bešević Gajić.
Kaj se je zgodilo tisto vročo julijsko noč pred 30 leti?
V noči med 30. in 31. julijem 1993 se je zgodil tragičen incident, ki je zaznamoval življenje igralca Žarka Lauševića in odmeval v javnosti nekdanje Jugoslavije. Incident se je zgodil pred kavarno "Epl" v Podgorici, kjer je Laušević, takrat star 33 let, ubil dva mlada moška, Dragora Pejovića, starega 20 let, in Radovana Vučinića, starega 19 let. Hudo je ranil tudi Andrijo Kažića.
Incident se je začel kot prepir med Lauševićem, njegovim bratom Branimirjem in skupino lokalnih mladeničev, ki je prerasel v fizični spopad. Laušević je izvlekel pištolo in večkrat ustrelil, kar je povzročilo smrt dveh mladeničev in resne poškodbe tretjega. Laušević je zatrdil, da je ravnal v samoobrambi, ker je bil napaden in večkrat udarjen, ter da je izgubil zavest med pretepom. Poudaril je, da je streljal, ko je videl, da njegov brat leži na tleh in da ga nekdo močno udarja po glavi. Na podlagi teh navedb je prvostopenjsko sodišče v Črni Gori najprej izreklo kazen 15 let zapora, ki pa je bila pozneje znižana na 4 leta in 7 mesece, ki jih je Laušević že prestal, zato je bil izpuščen.
Zapleten postopek in razdeljena javnost
Pravosodni postopek je bil zapleten in poln pravnih preobratov. Sodišče v Črni Gori je večkrat spremenilo svojo odločitev, posledica česar so bili številni ponovni sojenji in neenotne sodne odločbe. Leta 2001 je bila Lauševiću ponovno izrečena 13-letna zaporna kazen. Njegov primer je bil deležen velike pozornosti in razdelil javno mnenje, pri čemer so bili mnogi mnenja, da je bila sodba prestroga.
Beg čez lužo
V poznih 90. letih je Laušević zapustil Jugoslavijo in se preselil v Združene države Amerike, kjer je živel naslednjih dve desetletji. Njegov odhod je bil verjetno posledica strahu pred maščevanjem družin umrlih. Leta 2014 se je vrnil v Srbijo.Konec leta 2011 je srbski predsednik Boris Tadić Lauševiću podelil amnestijo za dvojni umor iz leta 1993. To odločitev so sorodniki umrlih sprejeli z žalostjo in ogorčenjem. Ilinka Vučinić, mati ubitega Radovana, je bila ob novici globoko prizadeta, medtem ko je Nebojša Pejović, brat ubitega Dragora, izrazil razočaranje nad odločitvijo o pomilostitvi.
Medtem ko je Laušević trdil, da je ravnal v samoobrambi, so bili mnogi mnenja, da je prekoračil meje nujne obrambe. Ta dogodek je za vedno zaznamoval Lauševićevo življenje in kariero, ki je bila do takrat v vzponu …
