»Ena od ključnih zavez te vlade je, da bomo do konca leta 2030 zagotovili 20 tisoč novih javnih najemnih stanovanj,« je še septembra lani zatrjeval tedaj prvi mož Levice in minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec. Njegovi kolegi na ministrstvu za solidarno prihodnost (MSP), ki bi morali poskrbeti za izpolnitev obljube, vedo, da bo cilj zelo težko uresničljiv, a kljub temu poudarjajo, da bo v tem in naslednjem mandatu zgrajenih in predanih v uporabo več javnih najemnih stanovanj kot kadarkoli prej v zgodovini samostojne Slovenije.
Zagotovili 135 milijonov
Državni sekretar na omenjenem ministrstvu Klemen Ploštajner pojasnjuje, da so uspeli zagotoviti 76,5 milijona evrov iz proračuna, ki bodo letos in v naslednjih dveh letih porabljeni za zagon novih projektov, tako državnega kot občinskih stanovanjskih skladov. Od tega bo po deset milijonov evrov letno namenjeno lastnim projektom republiškega stanovanjskega sklada (SSRS), 15 milijonov evrov letno pa za program, po katerem republiški sklad nudi ugodne kredite občinam in lokalnim stanovanjskim skladom. K temu bo dodanih 60 milijonov evrov iz Načrta za okrevanje, za 34 projektov s skupno 1036 stanovanji, ki jih gradijo oziroma jih bodo začeli graditi SSRS, lokalni skladi in občine. »Cilj, ki je še zmeraj realen in smo ga kot ministrstvo redno komunicirali, je, da je v tem mandatu možno zagnati gradnjo 5000 stanovanj,« je v torek povedal Ploštajner. Koliko stanovanj bo ta denar dejansko zagotovil, je odvisno od investitorjev in tega, koliko sredstev si bodo utegnili zagotoviti še iz drugih virov.
Hudo pomanjkanje
Vsekakor bo na najemniški trg prišlo veliko več javnih najemniških stanovanj kot v preteklih letih, a še vedno znatno premalo, da bi v doglednem času lahko zadostili vsem potrebam. Kot so povedali na MSP, so stanovanjski skladi, ki delujejo na območju Slovenije, prijavili, da so na razpisih prejeli 15 tisoč prošenj več, kot je trenutno na voljo stanovanj. Realna številka je še znatno višja, saj podatkov niso sporočili vsi skladi, ob tem pa je dejstvo, da se marsikdo na razpis niti ne prijavi, saj vnaprej oceni, da nima možnosti, da bi ga izbrali.
Potrebovali bi veliko več
Na MSP se tako zavedajo, da bodo morali za uresničitev zastavljenega cilja o 20 tisoč stanovanjih nameniti bistveno več denarja; ocenjujejo, da bo to od 100 do 150 milijonov evrov letno. Kako naj bi ta denar zagotovili, se še ne ve, odločitev naj bi prejeli do konca tega mandata, torej do leta 2025. »Kakšna bo narava vira, je v tem trenutku še preuranjeno govoriti,« pravi Ploštajner. Poleg tega bi bilo treba zagotoviti še druge vire, morda prek SID banke, občin, tudi z zemljišči, ter iz podnebnega sklada.
Prihaja nov zakon
Že naslednje leto pa naj bi poslanci presojali nov stanovanjski zakon, ki bo poskušal odpraviti anomalije na slovenskem trgu nepremičnin. Tako naj bi bila prenove deležna definicija neprofitne najemnine, razmišljajo tudi o stimulaciji, ki bi jo lastniki prejeli za vzdrževanje stanovanj. Lotili se bodo preprečevanja oddajanja nepremičnin na črno ter zagotavljanja večje varnosti najemnikov stanovanj. Na ministrstvu razmišljajo o določitvi minimalnega obdobja trajanja najemne pogodbe, zakon naj bi poskrbel za bolj ažurno evidentiranje najemnih poslov, med idejami je tudi davčna stimulacija najemnih poslov, sklenjenih za daljše časovno obdobje.
