Obe zgradbi sta dobili novo, toplotno izolirano fasado in streho z izoliranim podstrešjem, nova okna, razsvetljavo in ogrevalni sistem – šola na biomaso, zdravstveni dom pa na toplotno črpalko. V šoli so prenovili še toplotno postajo za pripravo tople sanitarne vode in prezračevanje ter vgradili termostatske ventile.
Občina si obeta, da bodo na ta način privarčevali 675 megavatnih ur letne porabe končne energije, hkrati pa za 317 ton zmanjšali izpuste toplogrednih plinov. »To je količina ogljikovega dioksida, ki jo letno predela 20.500 dreves,« je bil slikovit Jože Torkar iz ljubljanskega podjetja Resalta, ki je dela izvajalo in bo kot koncesionar naslednjih 15 let skrbelo za energetsko upravljanje obeh objektov.
Prihranili bodo 312 tisoč evrov na leto
Skupna vrednost naložbe je 3,5 milijona evrov brez davka, pri čemer so v obnovo šole vložili 2,6 milijona, v zdravstveni dom pa dobrih 900 tisoč evrov. Od tega je dobra polovica oziroma 1,9 milijona evrov zasebni vložek koncesionarja, občina pa je prispevala pol milijona evrov lastnih sredstev in 1,1 milijona evrov, ki so jih pridobili prek razpisa za nepovratna evropska in državna sredstva.
Naložba naj bi v skladu s pogodbo koncesionarju prinašala 312 tisoč evrov prihrankov letno, s tem pa bi se tudi povrnil vložek v obnovo. Če bo energetskih prihrankov več, si jih bosta javno-zasebna partnerja razdelila, če jih bo manj, pa pokrivanje izgube prevzame zasebni partner.
Dobre štiri mesece trajajoča obnova, ki se je zavlekla še v začetek novega šolskega leta, je bila velik organizacijski zalogaj zlasti za vodstvo osnovne šole. »Čeprav smo imeli 1. septembra na šoli še vedno gradbišče, smo skupaj z občino in izvajalci uspeli zagotoviti varno šolsko okolje. Z veseljem smo spremljali to obnovo, ki smo jo pričakovali leta in leta,« je novosti pozdravila pomočnica ravnateljice OŠ Antona Žnideršiča Nataša Olenik.
Tudi direktor ilirskobistriškega zdravstvenega doma Boštjan Plešec je izpostavil, da je bila glede na velike toplotne izgube prenova skoraj 60 let stare stavbe zdravstvenega doma nujna. »To je bistvenega pomena, da bomo lahko ohranili zdravstveno dejavnost tudi v tem starem delu, hkrati pa bomo prihranke na račun manjših stroškov lahko porabili za nakup nove medicinske opreme, ki bo omogočila izvajanje dodatnih storitev za paciente,« je napovedal in dodal, da bodo z dodatnimi ukrepi zagotovili še več prihrankov pri porabi energije.
Zaradi hrupa spijo s čepki v ušesih
Nekoliko manj pa so z novostmi zadovoljni stanovalci bloka za zdravstvenim domom, ki se pritožujejo nad prekomernim hrupom toplotne črpalke. Odkar so jo zagnali, spijo s čepki v ušesih, eni od stanovalk pa niti to ne pomaga in je bila primorana spalnico zamenjati s kavčem v dnevni sobi, so nas obvestili. O »neznosnem hrupu«, ki je najbolj moteč ponoči, so že obvestili vodstvo zdravstvenega doma in podali prijavo na inšpektorat za okolje.
Direktor Boštjan Plešec, ki je prepričan, da hrup ne presega zakonsko dopustnih okvirov, stanovalcem obljublja, da bodo takoj, ko bodo vremenske razmere to dopuščale, nad črpalko namestili steklen pokrov, ki naj bi deloval kot protihrupna zaščita.
»Upravljalcu bloka sem tudi pojasnil, da je črpalka trenutno v fazi testiranja in zato deluje s polno močjo. Kasneje se bo tudi hrup nekoliko ublažil,« miri stanovalce, a hkrati dodaja, da se bodo ti pač morali navaditi na dodaten hrup iz okolja, ki ga doslej ni bilo.
