Potem ko smo v Evropi več let živeli skoraj brez inflacije, sta nas začetek vojne v Ukrajini in posledična energetska kriza pahnila v divjo spiralo višanja cen, kot ji že dolgo nismo bili priča. Vlade po Evropi so sprejemale različne ukrepe za blaženje posledic inflacije, učinki so vidni danes. Slovenci s stanjem ne moremo biti zadovoljni. Območje evra je po prvih ocenah evropskega statističnega urada Eurostat oktobra zabeležilo 2,9-odstotno inflacijo, Slovenija kar 6,9-odstotno. Ob tem vzbuja skrb podatek, da se inflacija v območju EU vztrajno niža že leto dni, medtem ko v Sloveniji niha in vztraja na visoki ravni.
Razlika zlasti pri cenah energentov
Kot so nam pojasnili na Uradu za makroekonomske analize in razvoj (Umar), primerjava dinamike v zadnjih desetih letih pokaže, »da so največje razlike v inflaciji med Slovenijo in povprečjem evrskega območja nastale v zadnjih letih, ko so vlade za zajezitev negativnih učinkov epidemije in učinkov visokih cen energentov in hrane sprejemale različne ukrepe, tako po vsebini kot po času veljave«. Ob tem so nam posredovali tudi podatek, da se je oktobra razlika med inflacijo v Sloveniji in evrskim območjem okrepila na 3,7 odstotne točke. Umar pojasnjuje, da je razlika nastala zlasti pri cenah energentov, saj so države ukrepe za omejevanje visokih cen energentov sprejemale za različna časovna obdobja. Cene energentov so bile v Sloveniji oktobra na medletni ravni višje za osem odstotkov, medtem ko so bile v evrskem območju medletno nižje za 11,1 odstotka.
Konec ukrepov, cene navzgor
Številni ukrepi, ki jih je naša vlada sprejela za blažitev rasti cen, so se skozi leto iztekli, dodatno pa so se zvišale nekatere trošarine, predvsem na naftne derivate. S prvim septembrom 2023 je prenehala veljati Uredba o načinu določanja in obračunavanja prispevkov za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije, ki je mesečni prispevek za zagotavljanje omenjenih podpor znižala za polovico. Cena električne energije se je tako na mesečni ravni povišala za desetino. Na višjo medletno rast cen energentov je vplivala tudi lanska nižja osnova zaradi znižanja stopenj DDV na nekatere energente od septembra lani do vključno maja letos. Večje razlika so tudi pri rasti cen storitev, pri čemer se je rast cen v Sloveniji ustalila pri okoli osmih odstotkih.
Dobre novice
Dobra novica je, da se upočasnjuje rast cen hrane in tobaka ter da na Umarju ocenjujejo, da se bo splošna inflacija tudi v prihodnje postopoma umirjala, tako do konca leta kot v prihodnjem letu. Tolaži nas lahko tudi dejstvo, da je iz primerjave inflacijskih gibanj v daljšem obdobju razvidno, da razkoraki med inflacijo v Sloveniji in evrskem območju (tako navzgor kot navzdol) nikoli niso bili dolgotrajni.
