Nekoč, ko so se prebivalci ogrevali s tako rekoč vsem, kar jim je prišlo pod roke, so bili v jesenskih in zimskih dneh po kotlinah dnevi, ko si meglo lahko »rezal z nožem«. Z leti, ko se je način ogrevanja spremenil in postal bolj ekološki, je bilo megle veliko manj. A zdaj, ko postajajo energenti spet pregrešno dragi, se vračajo stare navade. Drva, premog in vse vmes spet roma v peči hiš in temu primerno bolj je onesnažen tudi zrak. In če k tem delcem v zraku dodamo še več vlage, dobimo meglo, sovražnico vsakega voznika.
Megla namreč zmanjšuje vidljivost in povzroča tudi spolzko vozišče, zato je tveganje za nastanek prometnih nesreč večje. Več kot ključno je, da se vozniki v takih primerih odzovejo pravočasno in predvsem pravilno.
Kaj je megla
Megla je neke vrste oblak, ki je »prizemljen«. Vlaga – te pri nas v zadnjem času res ne manjka – izhlapeva in se dviguje, v določenih višinah pa se ohlaja in kondenzira, kar opazite kot meglo. Za njen pojav je torej nujna visoka vlažnost ozračja. Meglo boste zato največkrat opazili v bližini vodnih virov in drugod, kjer je v ozračju veliko vlage.
Megla, kot bi rekli meteorologi, nastane na območju visokega zračnega pritiska. Takrat se zrak giblje proti tlom. Tam vlaga naleti tudi na trdne delce, ki jih skozi dimnike spuščamo prebivalci in okoli katerih se hitro naredijo majhne kapljice, ki pa so dovolj lahke, da se ne spremenijo v dež. Od teh delcev, tlaka in vlažnosti je potem odvisno, kako gosta je megla.
V Sloveniji je po ugotovitvah Arsa število dni z meglo v zadnjih desetletjih v urbanih okoljih nekoliko upadlo, sredi osemdesetih so zabeležili celo do 130 dni z meglo na leto, zdaj se je številka ustalila pri približno 80 dneh.
Kaj naj naredijo vozniki
Najbolj je za voznike nevarna megla v pasovih, ko lahko iz povsem jasnega vremena z dobro preglednostjo zapeljejo v neke vrste vlažen mlečen zid in takrat se lahko stvari zapletejo. Najprej velja zmanjšati hitrost, pri vidljivosti do 50 metrov vozite največ 50 kilometrov na uro, pomembna pa je tudi varnostna razdalja do vozila pred vami.
Nikar ne uporabljate dolgih luči, saj se premočna svetloba v megli odbija in še zmanjšuje vidljivost. Meglenke, sprednje in zadnje, prižgite le, ko ste na cesti sami oziroma ko z njimi ne zaslepite drugih voznikov. Naloga meglenk ni toliko, da bi vi bolje videli, ampak da vas drugi vidijo. Če se vidljivost izboljša, takoj ugasnite meglenke, saj sicer zaslepite voznike, ki vam prihajajo nasproti ali vozijo tik za vami.
Vozniki naj v megli ne vozijo sunkovito, prehitri manevri na spolzki podlagi lahko povzročijo nestabilnost vozila. Prav tako je treba še bolj paziti na oznake ob cesti, na gradbiščih in podobno so te slabše vidne. Če se večinoma vozite po istih cestah, boste sčasoma že sami lahko predvideli, kje bi se megla lahko pojavila. Če pa ste na poti po manj znanih cestah, se velja prej pozanimati oziroma spremljati opozorila, tudi na tablah nad avtocestami. Najhujše stvari v megli se dejansko lahko zgodijo ravno na avtocestah, kjer so hitrosti vožnje večje, poleg tega se rada pojavlja megla v pasovih, ki zelo preseneti voznike. Na avtocestah so ob straneh tudi zarisane oznake (polkroga). Če vidite dva, potem lahko vozite do 70 km/h, če pa vidite le enega, je 50 km/h največja priporočena hitrost.
