Prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje v obstoječi obliki bo ukinjeno 1. januarja 2024, ko bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v skladu z julija sprejeto novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju začel zbirati obvezni zdravstveni prispevek.
Vzajemna, ki danes 93 odstotkov prometa ustvarja iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, naj bi se takrat preoblikovala v delniško družbo in bo lahko po zagotovilih vlade še naprej izvajala svojo dejavnost. Da bi zaščitili zavarovance, ki po prenehanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne bodo imeli več pravnega razmerja z Vzajemno na podlagi zavarovalne pogodbe, pa je treba sprejeti predlagani zakon, je pojasnila Nikolina Prah s finančnega ministrstva.
Kdo dobi in koliko?
Predlog zakona določa, da Vzajemna svojemu ustanovitelju, to je ZZZS, vrne njegov vložek ob ustanovitvi, bodisi v denarju ali v delnicah. Približno 800.000 zavarovancem pa se bodo izplačali njihovi deleži oz. bodo dobili delnice preoblikovane družbe. Vlada je denarno poplačilo zavarovancev predvidela za primer, da vrednost posameznega deleža ne presega 70 evrov, vendar so člani odbora včeraj potrdili predlog koalicije, da se ta znesek zviša na 130 evrov.
»Že predlog za izplačilo 70 evrov je zelo težaven, 130 evrov pa pomeni kapitalsko neustreznost Vzajemne,« je opozoril predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln. Nasprotno je Nikolina Prah menila, da kapitalska ustreznost Vzajemne z izplačilom deležev do višine 130 evrov vsem zavarovancem ne bo ogrožena. »In tudi če bi se ZZZS odločil za izstop iz Vzajemne, bi bil preostali kapital zadosten za nadaljnje poslovanje Vzajemne,« je dejala.
Poudarila je, da je namen zakona zaščititi premoženjske pravice vse treh deležnikov - Vzajemne, njenega ustanovitelja ZZZS ter njenih članov. Predlagano preoblikovanje je po prepričanju vlade edini način, da se pripozna deleže vsem zavarovancem Vzajemne, da se določi delež ustanovitelja, ter da se omogoči nadaljnje poslovanje Vzajemne, je povzela.
To sledi
Mikeln je povedal, da so preoblikovanje prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek sprejeli in se že začeli pripravljati na poslovanje Vzajemne v novih okoliščinah. Toda predlog zakona o statusnem preoblikovanju jih je šokiral, nenazadnje država z njim jemlje zavarovancem pravico odločanja o lastnih zadevah. ZZZS pa do vračila ustanovnega kapitala ni upravičen, saj se je ob ustanovitvi Vzajemne odpovedal kakršnimkoli terjatvam do nje, je opomnil.
V Vzajemni pričakujejo, da bo ustavno sodišče izvajanje zakona zadržalo in tudi Suzana Lep Šimenko (SDS) je menila, da je ustavno sporen. »Pravite, da je cilj zakona zavarovati interese deležnikov, žal v opoziciji v to vašo t. i. dobronamernost ne verjamemo,« je dejala. Rado Gladek (SDS) pa je vprašal, ali lahko po vzoru tega zakona pričakujemo tudi vpletanje države v praktično vsak pravni subjekt, ki po njenem ne deluje, kot bi moral.
DZ bo zakon o preoblikovanju Vzajemne potrjeval na redni novembrski seji, ki se začne 20. novembra. Z njegovo uveljavitvijo bodo lahko stekli postopki za izračun vrednosti kapitala na dan 31. december 2023, ki bo nato podlaga za določitev deležev upravičencev v novi delniški družbi.
