Novice Svet24

Primož Lavre

Na novo so doslej odprli le en dom s 150 posteljami, v obstoječih domovih pa je zaživelo 161 dodatnih kapacitet.
Okoli 90 odstotkov koncesij je tako obstalo na papirju, koncesionarji v glavnem niso zgradili niti objektov, kaj šele, da bi začeli izvajati dejavnost. Od podeljenih 2.400 koncesijskih mest v domovih upokojencev jih danes živi pičlih 311, so povedali na ministrstvu za solidarno prihodnost, kamor je vlada Roberta Goloba med drugim prenesla dejavnost oskrbe starejših.

Po koncesijah iz prvega razpisa leta 2020 bi morala dejavnost domov zaživeti že konec lanskega leta, bodisi v novih zasebnih domovih bodisi v smislu dodatnih kapacitet v obstoječih. Ker večina koncesionarjev dogovorjenega datuma odprtja ni ujela, saj niso začeli niti graditi, so ministrstvo zaprosili za podaljšanje roka. Ministrstvo je vlogam ugodilo in rok začetka izvajanja dejavnosti premaknilo na konec leta 2024, ki pa tudi ni več tako daleč. Med prosilci za podaljšanje so bili tudi nosilci za koncesije za dom na Hajdini, kjer se zaenkrat čisto nič ne premika.

Iz obeh razpisov zrasel le en dom s 150 posteljami

Edini novi dom je v okviru obeh razpisov zrasel in zaživel v Vrtojbi, ob meji z Italijo. Koncesionar je podjetje v lasti Ivana Cajzeka, enega največjih gradbincev v državi, ki prihaja iz Rogaške Slatine. Cajzekovi objektov niso gradili na novo, temveč so od slabe banke kupili objekte nesojenega socialnega centra, jih preuredili v dom upokojencev in začeli izvajati dejavnost. Še pred odprtjem doma je bilo v javnosti slišati namigovanja, da želi štajerski gradbinec dom upokojencev prodati s koncesijo vred. Ponujal naj bi ga avstrijski SeneCuri in državi, a zaenkrat je dom še v lasti Cajzekovih, direktor krovnega podjetja Dom upravljanje je Rok Cajzek. V Vrtojbi imajo koncesijo za 150 postelj.

SeneCura dobila 714 »postelj«, zaživela niti ena

Absolutna zmagovalka v pridobivanju koncesij po obeh razpisih je bila avstrijska SeneCura, ki je pridobila 714 mest od vseh 2.400 podeljenih, torej slabo tretjino. A SeneCura na nobeni izmed petih lokacij po podatkih ministrstva še ni začela izvajati dejavnosti. Njihova namera je bila zgraditi domove upokojencev v Rušah, Šentjerneju, Mislinji, Krškem in Radovljici. Prvi trije bi imeli po 150 postelj, dom v Krškem 120 in v Radovljici 144 postelj.

Neugodna napoved za domova na Hajdini in Destrniku

V družbi večine, ki domov ni zgradila, sta oba koncesionarja v Spodnjem Podravju, to sta podjetji Spik ing v lasti družine akademika ter diplomata Ludvika Toplaka in Medgeneracijski center Destrnik, ki ga je ustanovil nekdanji politik, danes podjetnik Jože Duhovnik. Slednji je sicer naknadno podjetje s koncesijo vred prodal ptujskima družinama Emeršič in Dokl. Emeršičevi se ukvarjajo z gradbeništvom, Doklovi z dejavnostjo domske oskrbe starejših.

Toplakovi bi dom upokojencev gradili na Hajdini, Emeršič in Dokl pa na Destrniku. Nobenemu ne kaže dobro, saj se rok veljavnosti koncesije izteka, o objektih na terenu pa ni ne duha ne sluha. Za dom na Hajdini je ministrstvo rok za začetek izvajanja dejavnosti podaljšalo do konca leta 2024, medtem ko vprašanje podaljšanja za Destrnik ostaja odprto. Roko na srce, tudi na Hajdini bodo dom upokojencev kljub podaljšanju roka v enem letu težko spravili pod streho.

Ministrstvo v odločanje o podaljšanju

Dejansko je ministrstvo roke podaljšalo vsem iz prvega razpisa (2020), saj bi sicer dejavnost morali začeti že konec lanskega leta. Ni pa še znano, kako se bo odločilo v zvezi s podaljšanjem koncesij po drugem razpisu (2021), ki določajo rok začetka dejavnosti konec letošnjega leta. Na ministrstvu za solidarno prihodnost so potrdili, da so vloge posameznih koncesionarjev za podaljšanje prejeli, odločitve pa še niso sprejeli. Povedali so, da bodo razgovore z nosilci koncesij, ki so zaprosili za prestavitev rokov, izvedli v naslednjih tednih.

....

Realnost

Neaktivnost izvajalcev, ki so koncesije pridobili, domov pa ne gradijo, bi lahko pripisali tudi aktualnim finančnim razmeram, ki zadnja tri leta pretresajo evropsko gospodarstvo. Medtem ko so se domovi upokojencev še pred desetletjem zdeli zlata jama, je danes interes za njihovo gradnjo popolnoma usahnil. Materiali, gradnja in vzdrževanje domov so se podražili, interesa za bivanje v njih pa je zaradi visokih cen vedno manj. Po drugi strani se domovi ukvarjajo z resnimi kadrovskimi vprašanji, saj imajo na razpolago vedno manj delovne sile, zlasti kadra za nego in servisne dejavnosti, kot so kuhanje, pranje, čiščenje, vzdrževanje.