Gre za najnižjo inflacijo po juliju 2021. Spodbujale so jo predvsem visoke cene hrane, alkohola in tobaka. Slovenija je bila medtem oktobra precej nad povprečjem območja s skupno valuto.
Na letni ravni so k inflaciji največ prispevale cene hrane, alkohola in tobaka, ki so se zvišale za 7,5 odstotka. Rast cen se je v primerjavi s septembrom, ko je bila 8,8-odstotna, nekoliko umirila. Sledile so cene storitev, ki so se oktobra podražile za 4,6 odstotka, kar je 0,1 odstotne točke manj kot septembra, in neenergetske industrijske dobrine, ki so se zvišale za 3,5 odstotka, kar je 0,6 odstotne točke manj kot septembra. Cene energije so se medtem oktobra na letni ravni znižale za 11,1 odstotka, potem ko je bil septembra padec cen energije 4,6-odstoten.
Slovenska inflacija je bila oktobra občutno nad povprečjem evrskega območja. Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je bila 6,6-odstotna. Višjo inflacijo sta med državami, za katere ima Eurostat podatke, oktobra beležili le Slovaška s 7,8-odstotno in Hrvaška s 6,7-odstotno inflacijo. Nemčija je septembra beležila triodstotno inflacijo, Francija 4,5-odstotno, Italija 1,9-odstotno, Avstrija pa 4,9-odstotno inflacijo. Belgija (-1,7 odstotka) in Nizozemska (-en odstotek) sta oktobra imeli deflacijo.
Po navedbah francoske tiskovne agencije AFP se je inflacija v območju evra oktobra znižala bolj od napovedi analitikov, ki so pričakovali, da se bo umirila pri treh odstotkih. Inflacija v 20 članicah območja evra je z 2,9 odstotka vse bližje ciljanima dvema odstotkoma s strani Evropske centralne banke (ECB). Ta je z zviševanjem obrestnih mer v zadnjem letu sicer prispevala k padcu inflacije, ki se je lansko jesen povzela celo nad 10 odstotkov.
ECB za letos napoveduje 5,6-odstotno povprečno letno inflacijo, za prihodnje leto 3,2-odstotno, za leto 2025 pa 2,1-odstotno.
Gospodarstvo območja evra v tretjem četrtletju z malenkostnim padcem
Gospodarstvo območja z evrom se je v tretjem letošnjem četrtletju v četrtletni primerjavi skrčilo za 0,1 odstotka, medtem ko se je bruto domači proizvod (BDP) v EU v tem času za prav toliko okrepil, kažejo prvi podatki evropskega statističnega urada Eurostat. V medtletni primerjavi je BDP obeh območij porasel za 0,1 odstotka.
V drugem letošnjem četrtletju se je BDP v območju z evrom na četrtletni ravni povečal za 0,2 odstotka, medtem ko je v območju EU gospodarstvo stagniralo, so danes objavili evropski statistiki.
Med državami, za katere so bili na voljo podatki, je v tretjem četrtletju največjo rast BDP beležila Latvija (+0,6 odstotka), sledili sta Belgija (+0,5 odstotka) in Španija (+0,3 odstotka).
Največje padce so na drugi strani strani zabeležile Irska (-1,8 odstotka), Avstrija (-0,6 odstotka) in Češka (-0,3 odstotka).
Na letni ravni so največjo gospodarsko rast imele Portugalska (+1,9 odstotka), Španija (+1,8 odstotka) in Belgija (+1,5 odstotka). Največje krčenje gospodarstva so medtem zabeležile Irska (-4,7 odstotka), Estonija (-2,5 odstotka) ter Avstrija in Švedska (po -1,2 odstotka), so še izpostavili na Eurostatu.
BDP Nemčije, največjega gospodarstva območja z evrom, se je v tretjem letošnjem četrtletju glede na drugo skrčil za 0,1 odstotka, je v ponedeljek objavil nemški statistični urad Destatis. Francosko gospodarstvo pa se je na drugi strani v tretjem četrtletju za 0,1 odstotka okrepilo, izhaja iz danes objavljenih podatkov francoskega statističnega urada Insee.
Gospodarstvo Italije je med julijem in septembrom stagniralo. V medletni primerjavi se je po podatkih Eurostata nemško gospodarstvo skrčilo za 0,4 odstotka, BDP Francije pa je porasel za 0,7 odstotka. Italijansko gospodarstvo je tudi v medletni primerjavi stagniralo.
Podatkov za Slovenijo Eurostat še ni imel na voljo. Statistični urad RS jih bo po napovedih objavil 16. novembra.
