Migranti tudi ne pomenijo varnostnega problema, saj večinoma zapustijo našo državo. Pogovarjali smo se tudi o sporu zaradi izbire generalnega direktorja policije Senada Jušića, pri čemer stavi na strokovnost uradniške komisije, ki je odločala o njegovi primernosti. Komentiral je tudi odnose v koaliciji in stranki ter ministrske zamenjave, za katere se je odločil premier Robert Golob.
Gospod minister, kako varna država je Slovenija?
Je varna država po vseh kazalcih. Slovenska policija izvaja nadzor nad celotno državo in vse temeljne naloge policije. Vse z namenom in željo, da Slovenija še naprej ostane varna država.
Kako smo pripravljeni na morebitni novi migrantski val zaradi vojne v Izraelu?
Vojna v Izraelu je nov varnostni konflikt oziroma nova vojna na Bližnjem vzhodu nepredvidljivih razsežnosti. Varnostni izzivi, povezani s to vojno in pa seveda tudi z vsem, kar se dogaja v svetu, se tičejo tudi Slovenije. Nezakonite migracije so se v letos povečale in za zdaj jih slovenska policija skupaj z ministrstvom za notranje zadeve obvladuje in upravlja organizirano. Zelo natančno pa tudi v luči morebitnih migrantskih tokov spremljamo celotno situacijo v Izraelu.
Odkar je Hrvaška vstopila v schengenski režim, se je število nezakonitih vstopov migrantov več kot potrojilo. Veliko prebivalcev ob meji je prestrašenih. Ali ti migranti pomenijo varnostno tveganje?
Slovenija je varovala zunanjo schengensko mejo do novega leta, ko je Republika Hrvaška vstopila v schengenski prostor. Od takrat dalje je varovanje zunanje schengenske meje naloga Republike Hrvaške. Ker so se zaradi različnih razlogov migracije v države EU povečale, je bolj obremenjena tudi zahodna balkanska migrantska pot, po kateri prihajajo migranti iz Afganistana, Maroka, Alžirije in drugih držav. Zahodno balkansko pot spremljamo po vseh državah v regiji, smo v stalnem stiku tako z ministri kot šefi policije in pa seveda s policijo na operativni ravni. Na drugi strani je ogromen migracijski val, ki prihaja v EU čez države Severne Afrike na Lampeduso v Italijo, kjer so nezakonite migracije še večji izziv.
Pri vseh teh nezakonitih prehodih državnih mej, kjer gredo tujci v ciljne države EU, je Slovenija še vedno tranzitna država. V Slovenijo vstopajo največkrat čez mejo z Republiko Hrvaško. Ko slovenska policija tujce, ki nezakonito prehajajo mejo, ustavi, naredi najprej identifikacijski postopek, torej preveri istovetnost, v katerem ugotavlja, kakšno preteklost imajo ti ljudje, ali so že v kakšnih policijskih evidencah in podobno. V kolikor izrazijo namero za azil, jih po opravljenem postopku organizirano prepeljejo v azilni dom v Ljubljano, kjer pa uradniki ministrstva za notranje zadeve v azilnem postopku obravnavajo tiste osebe, ki so dejansko vložile prošnjo za mednarodno zaščito. Večina jih zelo kmalu zapusti azilni dom v Ljubljani ali njegovo izpostavo v Logatcu in potem sami ali pa preko kriminalnih združb odpotujejo naprej v ciljne države. Pri tem gre v večini primerov za zlorabo azilnih postopkov. To je problem nezakonitih migracij.
Kaj boste naredili z ograjo v Rigoncah? Prebivalcem ste obljubili, da bo ograja ostala, poslancem pa ste rekli, da jo boste podrli.
Ko sem dobil pismo župana in pismo s podpisi krajanov Rigonc, sem tudi sam obiskal občino Brežice in prav vas Rigonce. V Rigoncah je bilo zaznati strah ljudi, kajti povečan migrantski val čez njihovo vasi je dejansko vznemiril ljudi. Tam sicer ni bilo varnostno problematičnih situacij in kaznivih dejanj. S krajani sem se zelo temeljito pogovoril, prav tako tudi na občini z vsemi predstavniki krajevnih skupnosti in županom. Ker so ljudje v Rigoncah izrazili bojazen in skrb in nenazadnje tudi zahtevali, da ograja ostane, sem jim obljubil, da bo tako. Hkrati sem jim tudi pojasnil, da bomo ograjo v celoti podrli. Gre namreč za koalicijsko zavezo. Ograjo smo začeli podirati v sredini maja v skladu s pogodbo z zunanjim izvajalcem. Imamo tudi načrt podiranja ograje. Trenutno jo podiramo ob Kolpi, in ko bomo prišli do Rigonc, jo bomo podrli tudi tam.
Koliko je ograja še v pomoč policiji glede na to, da ni več mejne kontrole in migranti vstopajo v Slovenijo po glavnih cestah?
Ograja je v času, ko je Slovenija še varovala zunanjo schengensko mejo in ko so migracije potekale največkrat po zeleni meji, po gozdovih, preko rek in travnikov, pomagala, ker je bila to začasna tehnična ovira, ki je nekako usmerjala vse te prehode na druge točke, pa kljub temu so tujci prehajali slovensko ozemlje tudi čez ograje. Zato je ograja odigrala svojo vlogo takrat, ko je Slovenija varovala zunanjo schengensko mejo in je bila postavljena v drugem času, ko se je Slovenija soočala z ogromnim pritiskom ilegalnih migracij čez Hrvaško v Slovenijo. Spomnimo se let 2015 in 2016. Danes je Slovenija država, ki ima z Republiko Hrvaško notranjo mejo EU, zato zunanjo mejo EU varuje Republika Hrvaška. Torej v tem trenutku večina tujcev mejo prehaja čez nekdanje mejne prehode, po cestah, po železnici, s taksiji, z avtobusi, po komunikacijah. Da bi hodili po gozdovih, čez Gorjance, reke, skoraj ni več, ker se lahko pripeljejo z avtomobili.
Ključni problem nezakonitih migracij so tihotapci, ki te ljudi vozijo preko državnih meja, zlorabljajo njihovo ranljivost in s tem služijo ogromne denarje. To slovenska policija odkriva, preprečuje, več kot 280 tihotapcev je letos že prijela, kar pomeni, da slovenska policija dela dobro. Tudi število prijetih tujcev, ki so nezakonito prestopili mejo, več kot 40 tisoč, pomeni dobro delo slovenske policije. Tukaj se moram slovenski policiji zahvaliti in jo tudi pohvaliti, kajti policistke in policisti to nalogo res opravljajo dobro. V zadnjem času, ko je številka šla prek 40 tisoč, je vodstvo slovenske policije odredilo še dodatne izravnalne ukrepe ob meji s Hrvaško, kjer nesistematično kontrolirajo same prehode meje. Pri tem smo v boju s tihotapci skupaj z drugimi policijami zahodnoevropskih držav in na zahodni balkanski poti uspešni.
Iščete še kakšno drugo rešitev za nastanitev tujcev, ki v Sloveniji prosijo za mednarodno zaščito?
Večina azilnih domov po državah EU poka po šivih, kajti število tujcev v teh azilnih domovih je bistveno višje, kot je bilo v preteklih letih. Tudi v Sloveniji se nam to dogaja. Tega problema se zavedamo, zato iščemo ustrezne rešitve, vendar pri tem trčimo vedno v lokalne skupnosti, s katerimi pa se je o tem težko dogovoriti, brez njih pa ni mogoče vzpostaviti novih kapacitet. Moram pa jasno povedati, da Slovenija, tako slovenska policija, ministrstvo za notranje zadeve kot vlada, zagotavlja tujcem vse človekove pravice in temeljne svoboščine, spoštujemo tako slovensko zakonodajo na področju azila kot mednarodne predpise, na to sem lahko ponosen, kajti tudi vse pritožbe na azilne postopke sodišča in drugi pritožbeni organi obravnavajo. Slovenija je pravna država tudi na tem področju.
Omenili ste, da večina prosilcev gre naprej na Zahod. Koliko jih ostane v Sloveniji?
Zelo malo, kar 95 odstotkov vseh prosilcev za mednarodno zaščito samovoljno zapusti Slovenijo.
Se je zaradi večjega števila migrantov povečalo število kaznivih dejanj, kot so vlomi, kraje, ropi? So storilci migranti?
Policija v Ljubljani je sporočila, da je letos obravnavala za 14 odstotkov več kaznivih dejanj kot v preteklem letu. Znana so tudi državljanstva osumljencev kaznivih dejanj: v več kot dveh tretjinah primerov so to slovenski državljani, preostalo slabo tretjino pomenijo državljani tretjih držav. Med njimi so večinoma državljani Bosne in Hercegovine, Srbije, Kosova. Približno 4,5-odstotni delež vseh osumljencev so osumljenci iz preostalih tretjih držav, kot sta na primer Alžirija in Maroko.
Z migranti pa nimajo nobene povezave vlomi in kraje v občinah Grosuplje in Ivančna Gorica, kjer so se prebivalci organizirali v vaške straže in sami varujejo svoje objekte. Zakaj tam policija ne opravlja svojega dela dovolj dobro, da bi se prebivalci počutili varne?
Menim, da vaške straže niso odgovor na kriminaliteto, ki se pojavlja kjerkoli. To je tudi nevarno početje, kajti ko bo prišlo do konflikta med storilcem kaznivega dejanja in občanom, lahko pride tudi do poškodb, upamo, da ne do česa hujšega. Pristojnost obravnavanja takih zadev je izključno v pristojnosti države, torej policije, zato odsvetujem tako obliko združevanja. Da so tam kazniva dejanja bila, je sporočila tudi policija, ki jih je tudi raziskala. Po drugi strani pa je v Ivančni Gorici prišlo do slabe komunikacije med občino in policijo, na to sem opozoril tudi generalnega direktorja policije, ko sem seveda prebiral medijska poročila v zvezi s tem. Generalni direktor policije mi je zagotovil, da bodo povečali tako število patrulj na tem območju kot komunikacijo z vodstvom občine. Prav tako je tudi Policijska uprava Ljubljana, ki je pristojna za to območje, sporočila, da so tam kazniva dejanja raziskana, nenazadnje je tudi direktor Policijske uprave Ljubljana nastopil v Odmevih TV Slovenija, kjer je te zadeve tudi osebno pojasnjeval. Zato verjamem, da bomo z boljšo komunikacijo to problematiko tudi razrešili, in verjamem, da bo policija opravila svoje delo tako kot ga vedno in povsod.
Ali bodo dobili dodatno policijsko postajo, ki jo želijo?
V prejšnjem mandatu so nameravali vzpostaviti novo policijsko postajo v Ivančni Gorici in Ljubljani Polje. Policija je ponovno preučila pobudo in ugotovila, da ni nobene potrebe po dodatnih policijskih postajah, saj to pomeni zgolj večji strošek. Bolje se bo ukrepalo s pravilno organiziranostjo policijskega dela, zato tudi sam ne vidim nobene potrebe po dveh dodatnih policijskih postajah. Temu nasprotuje tudi policija kot strokovni organ.
Po več kot letu dni nove vlade smo končno dobili novega generalnega direktorja policije, saj je Senad Jušić prepričal natečajno komisijo, nato pa vi z njim vlado. Njegov protikandidat Boštjan Lindav se je zaradi tega pritožil na sodišče. Kakšen razplet pričakujete?
Slovenija je pravna država, in vsakdo, ki ima možnost pritožbe oziroma uporabe pravnega sredstva, ta lahko uporabi, saj imamo pravno varstvo. Tega postopka ne morem komentirati, ker še poteka.
Kaj boste storili, če bo sodišče Lindavu ugodilo?
Jutri je nov dan.
Je bila Lindavu storjena krivica, ker je po razrešitvi z vrha policije dobil majhno pisarno na Policijsko postajo Škofja Loka?
To je zadeva znotraj policije. Ko sem razrešil nekdanjega vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije, sem se mu zahvalil za sodelovanje in mu tudi dejal, da verjamem, da bo ostal profesionalec v policiji. Policija je velik sistem, sistem več kot 8000 ljudi, danes jo vodi generalni direktor policije mag. Senad Jušić, karierni policist, veteran vojne za Slovenijo, ki se je izkazal v poplavah kot odličen vodja policije. Omeniti moram, da je policija rešila skupaj s Slovensko vojsko s helikopterji na desetine oseb, ki so bili takrat pomoči potrebni. V kolikor policija ne bi delovala skupaj v sistemom zaščite in reševanja, tako kot je delovala, bi lahko bilo bistveno več žrtev. Nenazadnje tudi v Medvodah, kjer ste vi doma, g. Kršinar, je policija reševala iz trgovskega centra ljudi v živi verigi, in jaz sem na to ponosen. Na policijo sem izjemno ponosen in verjamem, da so izredno ponosni nanjo tudi državljanke in državljani. Se pa včasih dogajajo viharji v kozarcu vode, ki preglasijo dobro delo policije, mnogih policistk in policistov, ki jih take stvari, kdo je bil, pa kdo kje je, ne zanimajo. Zanima jih samo dobro delo, jasna usmeritev policijskih vodij na vseh treh ravneh, da lahko izvajajo zakonsko predpisane naloge.
Če ostaneva pri postopku izbire generalnega direktorja policije, tega preiskuje tudi KPK. Predsednik komisije Robert Šumi je bil dolga leta zaposlen na PU Kranj, kjer je bil istočasno tudi Lindav, podpredsednik Simon Savski pa je imenovanje šefa policije vnaprej označil za politično. Koliko bosta pri odločanju nepristranska?
V Sloveniji se vsi poznamo, zato je še posebej pomembno, da smo profesionalci, da delamo zakonito in skladno z integriteto. Sam se tega načela držim. Čeprav sem znan po tem, da poznam več kot pol Slovenije, tudi v svoji karieri sem se srečeval s številnimi ljudmi, ampak kot minister za notranje zadeve imam svoje pristojnosti jasno zakonsko predpisane, enako velja za vse predstojnike državnih organov. Kar se pa tiče natečajne komisije in pa seveda uradniškega sveta, nimam nobenega dvoma, da ni šlo za profesionalno, strokovno in avtonomno odločitev uradniškega sveta. V njej je sedelo pet vrhunskih strokovnjakov, ki poznajo tako javno upravo kot samo policijo, zato kot minister nisem imel nobene težave, ko sem dobil s strani uradniškega sveta potrditev za dva kandidata. Odločil sem se za mag. Senada Jušiča. Tako kot sem že večkrat povedal, gre za izkušenega policista, zato sem ga predlagal vladi, ki ga je tudi potrdila. Danes je Senad Jušić generalni direktor policije.
Kdo vam ga je priporočil za v. d. generalnega direktorja policije? Sta se poznala že prej?
To je seveda spet neka zgodba, ki jo imate novinarji še posebej radi. Kdo je koga, kdo je s kom bil ter kdaj in kako ga je poznal. Ko sem v svojem prvem mandatu predlagal vladi za generalno direktorico policije magistrico Tatjano Bobnar, je nisem poznal, prav tako sem storil z mag. Senadom Jušićem. Res pa je, da sem kot minister za notranje zadeve že v prvem mandatu spoznal številne policiste in sem vedel, kdo kaj zna, kako kdo funkcionira in kako, zato sem se tokrat odločil nekoliko drugače kot prvič in seveda zaradi tega dobil tudi veliko komentarjev. Upam, da pri Senadu Jušiću ni problem, da je Senad Jušić.
Sam je povedal, da ste ga poznali že iz prejšnjega mandata.
Spremljal sem delo mnogih policistov, osebno nisem poznal ne Tatjane Bobnar in ne Senada Jušića. Odločil sem se, kakor sem se tako v prvem kot v drugem mandatu.
Ste se posvetovali s predsednikom vlade, preden ste ga izbrali?
Predsedniku vlade sem predstavil svojo ekipo, povedal mi je, da sem odgovoren za svoje delo in ekipo v resorju.
V kakšnih odnosih ste s svojo predhodnico Tatjano Bobnar, ki je zdaj svetovalka pri predsednici države Nataši Pirc Musar? Ko ste bili prvič notranji minister, ste jo vi predlagali za generalno direktorico policije. Vas je razočarala?
Tatjano Bobnar sem predlagal v svojem prvem mandatu za generalno direktorico policije, ona je nenazadnje nekdanja notranja ministrica. Ko se srečava, se pozdraviva.
Bobnarjeva je kot ministrica predlagala Lindava za šefa policije, in ker ni bil imenovan, je odstopila, ob tem pa predsednika vlade obtožila pritiskov na policijo. Ali ona podpihuje razprtije v policiji?
To so vprašanja za gospo Tatjano Bobnar.
Ali se res na vrh policije vračajo kadri SDS, kot vam pogosto očitajo nekateri mediji in njihovi prišepetovalci?
To je vprašanje za generalnega direktorja policije, je pa vseeno treba vedeti, da po zakonu v policiji nihče ne sme biti član politične stranke, tako da je policija nepolitična organizacija. Po drugi strani je to tudi vprašanje za specializirano državno tožilstvo, ali je kdo izmed tistih 13 policistov, ki so bili v februarju predani posebnemu oddelku specializiranega državnega tožilstva, v času demonstracij kršil policijska pooblastila in zakon o nalogah in pooblastilih policije. Že precej časa čakam na ta odgovor.
Še niste dobili nobenega odziva?
Žal ne.
V kakšnih odnosih pa ste s stranko SDS? Imate kakšne stike z Janezom Janšo?
Z Janezom Janšo se srečujem v državnem zboru, srečal sem ga tudi v svetu za nacionalno varnost ob poplavah. Pozdraviva se, nenazadnje je predsednik politične stranke.
Koalicijske partnerice ste razburili, ker niste umaknili spornih členov v določbah zakonov o tujcih in mednarodni zaščiti, ki so bili sprejeti v času Janševe vlade, zdaj pa so jih nehote na sejah vlade potrdili še ministri iz vrst Levice in SD. Kako na to odgovarjate?
Ne jaz kot minister, ne ministrstvo za notranje zadeve, ne vlada in ne državni zbor niso tisti, ki bi presojali, ali je člen zakona sporen ali ni. To je v izključni pristojnosti ustavnega sodišča, verjamem, da bo tako kot vedno ustavno sodišče povedalo vse, tudi o 10. a in 10. b členu zakona o tujcih. Nobenih skritih namenov ni bilo, argumentirano mnenje je bilo v vladni proceduri, in čudi me, kako so nekateri komentirali svojo odločitev v vladi.
Premier se je odločil za zamenjavo ministra za naravne vire Uroša Brežana in kmetijske ministrice Irene Šinko, odstopila je tudi ministrica za javno upravo Sanja Ajanović Hovnik. Dobili bomo tudi novo ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel. Kako trden pa je vaš položaj notranjega ministra?
To je vprašanje za predsednika vlade, kako trden je moj položaj in kako gleda na moje delo. S predsednikom vlade imava korekten odnos, tekoče ga obveščam o zadevah, o dilemah tudi želim slišati njegovo mnenje. Je pa predsednik vlade zahteven šef in kot nekdanji gospodarstvenik je zelo ciljno usmerjen, zato verjamem, da če ne vidi rezultatov, seveda ukrepa. To je popolnoma njegova pristojnost, kot so moje pristojnosti na ministrstvu za notranje zadeve, če direktorji ne opravljajo svojega dela v skladu z zastavljenimi strokovnimi in političnimi cilji. Ko sem komentiral odstop nekdanje ministrice za notranje zadeve, sem povedal, da ko izgubiš zaupanje predsednika vlade, greš, ne pa da ga mrcvariš še ves teden do odstopa ali razrešitve. To se mi zdi nekorektno.
Se vam zdi, da je ministrica Sanja Ajanović Hovnik prepozno odstopila, ker se je potem agonija vlekla še vsaj teden dni, se najbrž sicer ne bi.
Dejstvo je, ko nepreklicno odstopiš, odstopiš, ali prej ali kasneje, je stvar interpretacije.
Večkrat vas povezujejo z Damirjem Črnčecem, nekdanjim šefom varnostnih služb, ki je bil v vladi Marjana Šarca državni sekretar za nacionalno varnost, zdaj pa je njegov državni sekretar na ministrstvu za obrambo. Kako pogosto sta v stikih?
Dr. Damir Črnčec je bil mentor mojega magistrskega dela, bil je mentor številnim študentom na fakulteti za državne evropske študije. Prav tako je bil moj sodelavec na ministrstvu za obrambo dolga leta kot šef obveščevalne službe, z njim sem sodeloval, ko sem delal v službi za protokol na ministrstvu za obrambo in organiziral potovanje tudi v Afganistan. Nenazadnje sva bila sodelavca v stranki Lista Marjana Šarca. Danes je on državni sekretar in jaz sem minister, zato se srečujemo in se pogovarjamo na strokovnih ravneh, tako z ministrom za obrambo kot z obema državnima sekretarjema ministrstva za obrambo. Tudi v vladi, ko se srečamo. Gre za korekten odnos dveh profesionalcev.
Kako komentirate ocene, da se moč nekdanje LMŠ v Golobovi vladi povečuje. Na začetku ste imeli samo ministra Šarca, potem ste se vrnili tudi vi, morda boste dobili še tretjega, če bo ministrstvo za javno upravo vnovič prevzel Rudi Medved ali pa državna sekretarka Mojca Ramšak Pešec.
Gibanje Svoboda je močna stranka, je velika stranka, ki ima po pridružitvi dveh strank ogromno število tako dobrih kadrov kot znanja. Vesel sem, da predsednik vlade prepoznava dobro delo številnih in verjamem, da ni merilo, v kateri stranki si bil, ampak ali znaš dobro delati. Zato verjamem, da je kadrovski potencial Gibanja Svoboda izjemen, zato me ne skrbi za to stranko. Gre za sredinsko stranko, ki ima nenazadnje v državnem zboru močno poslansko skupino 41 poslancev. Tudi to je razlog, da se pravzaprav z Gibanjem Svoboda ukvarjajo vse stranke, pa tudi preostala javnost in mediji.
Bo po vašem vlada dokončala mandat v sedanji obliki ali pričakujete odhod katere od koalicijskih strank, na primer Levice?
Menim, da bo vlada dokončala svoje delo, verjamem, da je po letu in nekaj mesecih še preuranjeno iskati rezultate. Rezultat se vedno pokaže na koncu, takrat ga nagradijo ali kaznujejo volivci, zato se ne bi preveč vznemirjal. Vlada je ciljno usmerjena k svojim zavezam, zapisanim v koalicijski pogodbi. Verjamem, da bodo volivci na naslednjih volitvah nagradili rezultat. Nenazadnje smo se izkazali tudi pri odpravljanju posledic poplav, bil sem tudi v vodstvu intervencije, kjer sva skupaj s kolegom Šarcem, ministrom za obrambo, sodelovala dnevno. Danes je intervencija občinam plačana, nikoli prej ni bila, danes so vsi interventni stroški plačani. Še vedno pa je težava vmesni čas, ko se zaključi intervencija in preden steče sanacija, ko je treba pripraviti projekte, rešitve in proces, kako iti naprej. To poznam iz obdobja, ko sem delal v civilni zaščiti, nenazadnje tudi v Slovenski vojski. Pri tem smo nestrpni, kako bo stekla sanacija. Verjamem, da bo učinkovita, je pa pač treba počakati, da se stvari pripravijo, tudi proračun se je pripravil zelo ciljno in usmerjeno v sanacijo poplav. Na koncu štejejo samo dejanja, verjamem, da bo tudi sanacija v tem primeru uspešna.
Ko sem prej omenil Levico, sem hotel vprašati, ali boste v vladi razpravljali o predlogu poslanske skupine Levice oziroma njenega vodje o obsodbi Izraela in priznanju Palestine.
Na dogajanje v Izraelu gledam kot na velik zločin, kajti v Izraelu je bil v soboto praznik, vsi ti ljudje so bili doma, oboroženi posamezniki in skupine so vdrle na izraelsko ozemlje, kjer so šli po hišah in streljali civilno prebivalstvo, tudi otroke in dojenčke. Teroristi so streljali na udeležence festivala miru, poudarjam festivala miru, ki je bil mednaroden, streljali so jih v hrbet, streljali so jih na avtocesti, ko so ti ljudje bežali. Gre za velik zločin, izstreljene so bile rakete na civilne cilje v Izraelu, zato je silovit odziv Izraela pričakovan. Želim, da se konflikt čim prej konča, da se vsi akterji usedejo za zeleno mizo, ampak v tem trenutku bo to zelo težko. Gre za zločin brez primere, ki je bil storjen nad civilnim prebivalstvom, zato verjamem, da bodo tako mednarodna skupnost kot EU, nenazadnje tudi Slovenija, prispevali, da se razmere čim prej umirijo. V tem trenutku je kakršnakoli druga tema kot iskanje rešitev za mir nerealna.
Kako pa vidite to pobudo Levice?
Kot legitimno pobudo vsake politične stranke.
Naslednje leto bodo evropske volitve. Tudi v Evropskem parlamentu sta dva nekdanja evropska poslanca LMŠ. Bosta tudi zdaj na vrhu liste ali boste izbrali koga novega iz Gibanja Svoboda?
Evropske volitve so tako kot vsake volitve proces, tudi notranji proces vsake politične stranke, kjer gre seveda za postopke evidentiranja posameznih kandidatov. Verjamem, da bo Gibanje Svoboda izbralo kompetentne kandidate, ljudi, ki nas bodo s svojim znanjem, s svojo politično integriteto, tudi s svojim delom zastopali v Evropskem parlamentu. Nekdanja stranka Lista Marjana Šarca je takrat dosegla izjemen rezultat, dva evropska poslanca, verjamem, da bo zmagovalni rezultat dosegla tudi stranka Gibanje Svoboda.
Vi nimate ambicij, da bi kandidirali za evropskega poslanca.
Vse življenje sem bil operativec na vseh možnih ravneh države, deloval sem v treh sistemih nacionalne varnosti, torej v obrambnem sistemu, dolga leta v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami oziroma v sistemu zaščite in reševanja, zdaj sem že drugič na vrhu ministrstva za notranje zadeve. Kot politik imam izzive, ki pa običajno niso odvisni zgolj od posameznika, ampak mnogokrat tudi od drugih. V tem trenutku sem osredotočen na delo ministrstva za notranje zadeve, ki mi vzame tudi praktično večino prostega časa. Po več kot pol leta dela na ministrstvu ugotavljam, da skupaj s svojo ekipo delamo dobro in da sproti rešujemo vsa varnostna vprašanja. Tudi zaradi dobrega dela ministrstva za notranje zadeve in vseh nacionalno varnostnih organov je Slovenija varna država.
Kakšni so vaši načrti, boste tudi po naslednjih državnozborskih volitvah ostali v politiki?
V politiki ostajam, tudi stranki Marjana Šarca sem se pridružil zaradi njenih vrednot, ki smo jih po združitvi prenesli v Gibanje Svoboda in skupaj delujemo v veliki stranki. Tudi ko sem bil v opoziciji in ko nisem bil aktivni politik, so bili moji zapisi na facebooku kritični, obravnaval sem vse družbene probleme, povezane z varnostjo v Sloveniji. Zato v politiki ostajam, tudi ko ne bom več minister, sem seveda, kot rečejo politiki, politična žival. V tem trenutku sem poklicni politik, in tudi ko ne bom, bom ostal v politiki, saj sem bil tudi predsednik nadzornega odbora občine Bled, tudi lokalna politika mi je blizu.
***Citati: "Večina tujcev mejo prehaja čez nekdanje mejne prehode, po cestah, po železnice, s taksiji, z avtobusi, po komunikacijah. Da bi hodili po gozdovih, čez Gorjance, reke, tega skoraj ni več, ker se lahko pripeljejo z avtomobili." "Kar 95 odstotkov vseh prosilcev za mednarodno zaščito samovoljno zapusti Slovenijo" "Kar se tiče natečajne komisije in seveda uradniškega sveta, nimam nobenega dvoma, da ni šlo za profesionalno, strokovno in avtonomno odločitev uradniškega sveta." "Ko sem v svojem prvem mandatu predlagal vladi za generalno direktorico policije magistrico Tatjano Bobnar, je nisem poznal, prav tako sem storil z mag. Senadom Jušićem." "Že precej časa čakam na odgovor specializiranega državnega tožilstva, ali je kdo izmed tistih 13 policistov, ki so bili v februarju predani posebnemu oddelku, v času demonstracij kršil policijska pooblastila in zakon o nalogah in pooblastilih policije." "Predsednik vlade je zahteven šef in kot nekdanji gospodarstvenik je zelo ciljno usmerjen, zato verjamem, da če ne vidi rezultatov, seveda ukrepa." "Nenazadnje smo se izkazali tudi pri odpravljanju posledic poplav, bil sem tudi v vodstvu intervencije, kjer sva skupaj s kolegom Šarcem, ministrom za obrambo, sodelovala dnevno." "Nekdanja stranka Lista Marjana Šarca je na zadnjih evropskih volitvah dosegla izjemen rezultat, dva evropska poslanca, verjamem, da bo zmagovalni rezultat dosegla tudi stranka Gibanje Svoboda."***
