V gradnji je namreč odlagališče nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov v Vrbini (občina Krško). Dokončano naj bi bilo leta 2025, medtem ko naj bi skladišče začelo odpadke prevzemati leta 2028.
Različne slovenske vlade so si prizadevale, da bi del investicije pokrila tudi Hrvaška, ki je solastnica Nuklearne elektrarne Krško (NEK), a našim sosedom ni bilo do tega, saj so ocenili, da je zanje bolje, če za svoj del odpadkov iz Krškega zgradijo svoje odlagališče.
To nastaja neposredno ob meji z Bosno in Hercegovino, v nekdanji vojašnici Čerkezovac na Trgovski gori, in je že dalj časa tarča hudih polemik in nasprotovanj, ki prihajajo s strani ekoloških organizacij, prebivalcev ter vodstva sosednje države.
Hrvati bodo svoje odpeljali
Kot smo poročali, je naša vlada na nedavnem zasedanju meddržavne komisije za spremljanje izvajanja Pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v NEK, ki sta se ga udeležila tako naš minister Bojan Kumer kot hrvaški kolega Davor Filipović, znova poskušala prepričati sosede, da bo za njihov del odpadkov bolje poskrbljeno pri nas. O tem je poročal tudi hrvaški spletni portal Novi list.
Obrnili smo se na ministrstvo za okolje, podnebje in energijo in preverili, ali lahko potrdijoporočanje hrvaških medijev, da je Slovenija Hrvaški ponudila, da bi vse radioaktivne odpadke iz NEK Krško skladiščili v Sloveniji. Njihov odgovor je bil kratek in jedrnat: »Ne,« s pojasnilom, da sta državi sicer v skladu z meddržavno pogodbo iz leta 2003 dolžni iskati skupno rešitev, in če se o tej ne bi dogovorili do konca leta 2023, sta dolžni nato v dveh letih odpeljati vsaka svojo polovico odpadkov z lokacije NEK. Po besedah ministrstva sta se državi v preteklosti sicer dlje časa pogajali, a dogovor o ločeni rešitvi je bil dosežen leta 2020 in še vedno velja.
Odpadki ostajajo še pet let
»Se pa je v bilateralnih pogovorih zaradi zamud pri gradnji odlagališča v RS in skladišča letos spomladi kot ena od možnih smeri omenjala tudi ponovna obuditev pogajanj o skupni rešitvi. To je popolnoma legitimno, saj nas, kot rečeno, k temu zavezuje meddržavna pogodba. Sicer se skladno z Resolucijo o nacionalnem programu ravnanja z radioaktivnimi odpadki in izrabljenim gorivom za obdobje 2023–2032 (ReNPROIG23–32) tako ali tako vsi jedrski odpadki, nastali v NEK, začasno skladiščijo na lokaciji NEK. Hrvaška je zavezana k temu, da odpelje svojo polovico odpadkov iz NEK najkasneje leta 2025, enako kot Slovenija. Ker pa obe strani zamujata z izgradnjo svojih skladišč ali odlagališč nizko- in srednjeradioaktivnih odpadkov, sta se 2. oktobra letos državi dogovorili, da odložita odvoz z lokacije NEK do leta 2028,« so pojasnili.
Zanimalo nas je tudi, kaj bi Slovenija, če bi se to zgodilo, dobila v zameno za skladiščenje hrvaške polovice radioaktivnih odpadov? Na ministrstvu so pojasnili, da bi se stroški odlaganja na enoto odloženih odpadkov sorazmerno znižali. »Meddržavni odnosi bi bili razbremenjeni oziroma z uspešno rešitvijo vprašanja odpadkov na NEK1 bi pokazali, da znamo tvorno in odgovorno sodelovati pri jedrskem programu, kar bi bila odlična popotnica za sodelovanje pri JEK2,« so sklenili.
