Kandidiralo je 84 mladih kmetov, ki so zaprosili za 2,8 milijona evrov od razpisanih 12 milijonov evrov, med njimi je bila tudi Eva Janžekovič iz Stojncev.
Glede na dosedanje izkušnje je bilo pričakovano, da na prvem javnem razpisu mladi kmetje ne bodo množično oddajali vlog, so izplen prvega razpisa obrazložili na kmetijskem ministrstvu. Prepričani so, da bo na drugem javnem razpisu v letu 2024 vlog bistveno več, več bo tudi razpoložljivega denarja. »Sredstva, ki so ostala neporabljena na prvem javnem razpisu, bodo prenesena v naslednje leto in bodo razpisana skupaj s 14,6 milijona evrov, rezerviranih za leto 2024,« so dejali na ministrstvu.
Za evropski denar se lahko potegujejo mladi, stari od 18 do vključno 40 let. Na 1. sklopu lahko kmetje, ki so zavarovani na podlagi kmetijske dejavnosti, za razvoj kmetije pridobijo od 40.000 do 57.600 evrov, medtem ko ostali kmetje, ki jim kmetijska dejavnost ni osnovna dejavnost, med 18.600 in 31.920 evrov. Ob tem pa na kmetijskem ministrstvu načrtujejo spremembo pogojev, ki naj bi večjemu številu kmetov omogočila dostop do evropskih tisočakov. Če bo Evropska komisija pristala na spremembo, naj bi veljalo, da lahko za denar kandidira mladi kmet, ki je nosilec prevzete kmetije postal največ pet let pred vložitvijo vloge na javni razpis, ob tem pa ne bo pogoj, da je prevzemnik že ob oddaji vloge na sklop 1 kmečko zavarovan.
Presegajo prag
Za mlade kmete, ki kmetujejo na nadmorski višini najmanj 700 metrov, imajo vsaj polovico kmetijskih zemljišč v naklonu 50 odstotkov ali imajo točke za omejene možnosti kmetovanja (OMD), naj bi se vstopni prag spustil na 8.000 evrov standardnega prihodka. Ministrstvo načrtuje tudi, da bi se prvi obrok izplačal v deležu 90 odstotkov odobrenega zneska, predvidevajo pa tudi 5.000 evrov plačila mladim prevzemnikom, ki imajo pridobljeno najmanj štiriletno srednjo šolo katerekoli smeri. In medtem ko kmetijsko ministrstvo načrtuje za določene kmetije spustitev spodnjega praga, na drugi strani ne razmišljajo o odpravi zgornjega, ki je določen pri višini 330.000 evrov standardnega prihodka.
Na problematiko slednjega je na zadnji seji ptujske območne enote KGZS opozorila Mateja Cveček, ki kmetuje na obronkih bistriškega Pohorja. »Naša kmetija presega zgornji prag, saj so krave molznice ocenjene s preko 2.000 evrov standardnega dohodka, in ob površini, ki jo imamo, zgornjo mejo presegamo.«
Pod trenutno veljavnimi pogoji po podatkih registra kmetijskih gospodarstev zgornji vstopni prag presega 217 kmetij, so s številko postregli na pristojnem ministrstvu, a kot so že pred časom poudarili, gre za manjšino kmetij.
Že na prvi javni razpis za mlade prevzemnike pa se je prijavila Eva Janžekovič iz Stojncev, ki je že doslej delala na domači kmetiji. »Želim nadaljevati tradicijo staršev in menim, da je nadaljnji razvoj kmetije upravičen, še posebej ob podpori mojih treh fantov – partnerja in dveh sinov,« je dejala poljedelka, ki na 37 ha goji koruzo, ječmen, pšenico in avtohtono slovensko sorto ajde, imenovano Darja. Rezultatov razpisa še ni prejela, pričakuje pa pozitiven odgovor in s tem odobritev denarja za nakup kmetijske mehanizacije.
