Pozimi letos je primanjkovalo zlasti nekaterih antibiotikov za otroke, zdaj pa več vrst zdravil za odrasle. V agenciji za zdravila in medicinske pripomočke pravijo, da so trenutno motnje v preskrbi za 302 zdravili. Na voljo so nadomestna zdravila, ob daljšem pomanjkanju sledi interventni uvoz zdravil s podobnimi učinkovinami, ki pri nas niso registrirana.
Trenutno so motnje v preskrbi pri 302 zdravilih od skupaj 4967, kolikor jih je pri nas registriranih in v prometu. V Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) mirijo, da gre za začasne motnje, ki nastajajo tako v Sloveniji kot drugod v EU in svetu.
Med vzroki za pomanjkanje agencija omenja tiste, povezane z učinkovinami (ali jih ima proizvajalec dovolj na zalogi in ali so primerne kakovosti), proizvodnimi omejitvami (ali lahko proizvajalec izdela dovolj zdravila primerne kakovosti), distribucijo (ali jih lahko proizvajalec dovolj hitro dostavi po vsem svetu in tja, kjer jih nujno potrebujejo).
Na slovenskem trgu nastajajo dodatne težave zaradi majhnosti: »Le najbolj prodajana zdravila se pri nas prodajajo v takih količinah, da je za Slovenijo narejena celotna proizvodna serija. Pri vseh ostalih si serije delimo z drugimi državami, kar zahteva nujno usklajevanje proizvodnih naročil.«
Pandemija covida je razmere še poslabšala, pravijo v agenciji: »Nastal je izpad proizvodnje za necovidna zdravila zaradi na novo postavljenih prioritet po proizvodnji zdravil in cepiv proti covidu; pojavila so se večtedenska zaprtja najpomembnejših pristanišč in proizvodnih mest zdravilnih učinkovin zunaj EU; čez noč so se spremenile potrebe po posameznih zdravilih oziroma skupinah zdravil.«
Na te pojave je opozorilo tudi zdravstveno ministrstvo in dodalo: »Zavedamo se pomembnosti preskrbe z zdravili in proučujemo različne možnosti reševanja pomanjkanja – na ravni Slovenije in ravni EU.«
Zamenjave in interventni uvoz
Lekarniška zbornica je sporočila, da so težave pri preskrbi z zdravili v vseh evropskih državah. Slovenske lekarne so odvisne od svojih dobaviteljev (veletrgovcev).
»Pomanjkanje lahko pogosto nadomestimo z izdajo enakega zdravila drugega proizvajalca in občasno tudi s pripravo magistralnega ali galenskega zdravila.«
Prav možnost dobiti drugo zdravilo od predpisanega, ki ima enake učinkovine in drugo ime, ljudi pogosto zmede. V agenciji za zdravila in medicinske pripomočke omenjajo, da se mora za to odločiti bolnikov zdravnik v pogovoru z njim oziroma pediater z otrokovim roditeljem. Zdravnik nato predpiše nadomestno zdravilo.
»Idealno je, če slednje vsebuje enako učinkovino v enaki farmacevtski obliki in jakosti. Kadar to ni na voljo, pa predpiše zdravilo v sorodni farmacevtski obliki ali zdravilo, ki vsebuje učinkovino enakega ali zelo podobnega delovanja.« Ministrstvo je dodalo, da je v manjšem obsegu mogoče pomanjkanje nadomestiti še s pripravo galenskih ali magistralnih zdravil.
Dodatna možnost je odhod po zdravilo na recept v tujino, kar določi zdravnik. Je pa tudi to vse bolj nezanesljivo, ker imajo motnje v preskrbi z zdravili domala istočasno po vsej Evropi. Ker ob tem pride še do potnih stroškov, obstaja tveganje, da jih zavarovalnica ZZZS bolniku pozneje ne bo povrnila.
V primeru daljših motenj v preskrbi se agencija odloči za interventni ukrep – izdajo začasna dovoljenja za uvoz sicer pri nas neregistriranih nadomestnih zdravil drugih proizvajalcev z enako učinkovino, v enakem odmerku in enaki farmacevtski obliki.
Pomanjkanja niso trajna
Po ugotovitvah lekarn in stanovske zbornice se razmere nenehno spreminjajo.
»Najbolj se nas dotakne pomanjkanje zdravil za otroke. Pozimi in spomladi letos so primanjkovale antibiotične suspenzije ter sirupi proti bolečinam in vročini za otroke. Med zdravili za odrasle je letošnje poletje med drugim primanjkovalo eno od zdravil zoper alergije. Sicer pa manjkajo zdravila iz več terapevtskih skupin. Pomanjkanja so praviloma začasna.«
Kako nanje vpliva politika cen? Lekarniška zbornica opozarja, da je Slovenija majhen in zato bolj občutljiv trg ter lahko cenovne politike države botrujejo tudi umiku zdravil s trga. »Je pa sistem oblikovanja cen zdravil v Sloveniji zelo učinkovit in transparenten.« Škarje in platno imata agencija za zdravila in ZZZS, ki plačuje stroške za zdravila svojih zavarovancev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Kdaj bo preskrba z zdravili spet nemotena, ostaja vprašanje brez odgovora. Evropska komisija pa ravnokar pripravlja ukrepe za izboljšanje preskrbe, čemur bo morala s svojimi ukrepi slediti Slovenija z zdravstvenim ministrstvom in agencija za zdravila. Lekarniška zbornica si pri tem želi aktivno sodelovati.
