Kako veliko presenečenje je napad tako velikega obsega?
Gre za strateško presenečenje, kar je razvidno iz izraelskega odziva in tudi svetovne javnosti. Očitno je, da takega napada nihče ni pričakoval. Posebej bode v oči odpoved sicer pregovorno uspešnih izraelskih obveščevalnih služb Mosad in Šin Bet. Kako obsežno je bilo presenečenje, kaže tudi odziv izraelske vojske na samih mejah Gaze, ki kljub utrdbam in fortifikacijam ni uspela resno ovirati Hamasovega prodora na ozemlje Izraela.
Kje vidite razloge, da je bil Izrael tako nepripravljen in da je Hamasu napad uspel?
Gre za preplet več dejavnikov. Od notranjepolitičnih v samem Izraelu do očitno obsežne podpore in pomoči Irana pri urjenju, logistični podpori ter usposabljanju pripadnikov Hamasa na napad.
Kakšna je pravzaprav vojaška moč Hamasa?
To je težko oceniti, saj pravih podatkov ni na voljo. Ocene za vojaško krilo segajo od nekaj sto do nekaj deset tisoč. Pomembno pri Hamasu je, da je to teroristična organizacija, ki ima razvejano, lahko rečemo kar paradržavno strukturo, ki vključuje poleg vojaškega še politični del, socialno, medijsko in finančno krilo. Predvsem pa ima Hamas skoraj popoln nadzor nad Gazo in deloma tudi Zahodnim Bregom. V zadnjih časih je pomembno poudariti predvsem to, da vojaško krilo vse bolj organizacijsko-formacijsko sledi iranskemu modelu Islamske revolucionarne garde, kar je razvidno v taktikah delovanja (saturacija z raketnimi sistemi, gverilsko-teroristične taktike infiltracije ...).
Katere države, frakcije bi se lahko priključile Palestincem v boju proti Izraelu?
Med državami so to gotovo države, kjer je na oblasti radikalna islamska oblast, predvsem pa gibanja, katerim je uničenje Izraela temeljno poslanstvo. Med njimi gotovo izstopa šiitsko gibanje Hezbolah v Libanonu, ki je neke vrste model, ki ga sledi Hamas. Menim, da kar zadeva države, bo veliko odvisno od tako imenovane arabske ulice, ki lahko povzroči spremembo oblasti v marsikateri arabski državi oziroma spremembo politike do Izraela v teh državah.
Kaj za konflikt pomeni pridružitev Irana?
Iran bo tu, vsaj za zdaj, ostal v ozadju, saj mu tako imenovana proxy vojna ustreza ter služi njegovim interesom v regiji in svetu. Seveda se to lahko v primeru eskalacije razmer tudi spremeni ter se Iran prek svojih sil v Siriji tudi aktivno in neposredno vključi v sovražnosti. Izid tega je seveda v tem trenutku zelo težko napovedati.
Netanjahu govori o »dolgi« vojni proti Hamasu. Kaj lahko pričakujemo od Izraela?
Izrael bo šel v uničenje Hamasa in uničenje njegovega nadzora nad Gazo. To pomeni, da bo letalskim napadom sledila kopenska ofenziva, ki jo bo zaznamovalo surovo in krvavo urbano vojskovanje z velikimi izgubami na obeh straneh. Urbano vojskovanje je eno najzahtevnejših, in kot smo videli v ukrajinskem Mariopolju, surovo in krvavo.
Kaj pomeni napotitev ameriških ladij v Sredozemlje?
Gre predvsem za izraz simbolne podpore Izraelu in na neki način poskus odvračanja, da kriza ne bi eskalirala v regionalno krizo velikih razsežnosti.
Kolikšna je verjetnost uporabe ameriških sil v konfliktu?
Mislim, da smo še daleč od tega. Trenutno je v ospredju vojaška logistična in tehnična pomoč, ki jo ZDA nudijo Izraelu v tem trenutku. Ta je pomembnejša kot pa neposredna ameriška vojaška prisotnost ali sodelovanje v konfliktu.
Kaj vojna v Izraelu pomeni za ukrajinsko-ruski konflikt?
Neposredne povezave ne vidim, posredno pa se bo zaostril problem logistične podpore Ukrajini, saj vemo, da so zahodne zaloge streliva, vključno z ameriškimi, precej izčrpane. A hkrati je res, da so se ravno zdaj ukrepi, ki so bili sprejeti tako v ZDA kot EU, začeli uresničevati in da bo tudi to vprašanje preseženo.
Kaj take razmere pomenijo za EU?
Za EU to pomeni novo krizo oziroma zaostrovanje še ene krize v njeni neposredni soseščini, ki prinaša določena dodatna tveganja za EU.
Kakšen odziv EU je pričakovati?
Tu je seveda vprašanje, kaj bo in kaj bi morala storiti. Gotovo bi morala nujno okrepiti sodelovanje evropskih obveščevalnih in varnostnih služb kot ključnega mehanizma zgodnjega opozarjanja. Okrepiti bi morala aktivnosti pri krepitvi Skupne varnostne in obrambne politike in zmogljivosti kot evropskega stebra v okviru Nata ter oblikovati skupno azilno in migracijsko politiko. Vse to bi bilo potrebno, kaj pa bo od tega uresničila, je drugo vprašanje. Upam, da bomo v EU vsi dojeli, da so skupne politike in zmogljivosti boljša rešitev kot pa zdajšnje stanje razdrobljenosti in ideološke sprtosti, ki na koncu vodi v neučinkovitost tako držav članic kot tudi celotne EU.
Kako lahko vojna vpliva na Slovenijo?
Vojna v Izraelu ne bo imela neposrednega vpliva na Slovenijo. Bo seveda vrsta posrednih gospodarskih in drugih učinkov. Seveda se bodo razplamtele razprave o migracijah in s tem povezanimi tveganji, katere pa bolj kot populistična retorika uspešno naslavlja skupna evropska azilna in migracijska politika, ki zagotavlja, da dosežemo ponovni nadzor nad tem, kdo vstopa v EU, pod kakšnimi pogoji in na kakšen način ter pod kakšnimi pogoji lahko ostane ali pa ne v EU. Vse velike besede o zidovih, zapiranju meja in podobnem so pesek v oči, kar lahko vidimo pri naših vzhodnih in zahodnih sosedah, kjer razen retorike praktično ni ničesar, kar bi zmanjševalo migracijski pritisk.
