Predstavili so zahteve "po takojšnji ustavitvi vseh deportacij, pravico do dovoljenja za prebivanje za vse, ki delajo, in konec rasističnega obravnavanja s strani policije in vlade". Podprl jih je tudi državni sekretar Dan Juvan.
"Predstavljajte si, kako bi se počutili, če bi svojo fotografijo videli v novicah z naslovom 'varnostna grožnja'," je na novinarski konferenci iniciative dejal Arinze Bauldwin Anumuduihe iz Nigerije. Po njegovih besedah je to realnost, v katero se migranti prebudijo vsak dan. Politika, policija in mediji o njih govorijo kot o migrantski nevarnosti, vse več ljudi za njimi kriči žaljivke. Zato so se zbrali na novinarski konferenci, da bi takšno ravnanje ustavili.
Delavci niso blago za uvoz in izvoz
Kot je dejal Miha Blažič iz Ambasade Rog, želijo vladi sporočiti, da delavci niso blago za uvoz in izvoz, so ljudje, ki imajo svoja življenja in zahtevajo dostojanstvo in spoštovanje. S strani vlade namreč v zadnjih tednih prejemajo konfliktne informacije. Po eni strani slišimo, da potrebujemo delovno silo, po drugi strani pa jih deportira.
"Vsi prosilci za azil so se zaposlili v trenutku, ko so dobili delovna dovoljenja," je dejal. Dodal je, da je po njih zelo veliko povpraševanje. Izpostavil je tudi, da so prosilci za azil med prvimi "prijeli za lopate", ko je bila potrebna sanacija zaradi poplav. "Situacija je absurdna in kaže na to, da vlada nima nobene jasne politike glede migracij," je dejal. Vlado zato pozivajo, da ustavi "deportacije" in da se vsem, ki delajo, omogoči, da ostanejo v državi.
"Vsak dan trdo delamo, prispevamo k družbi in plačujemo davke. Mi smo tisti, ki skrbimo za polne police v nakupovalnih središčih, mi smo tisti, ki čistimo javne prostore, mi smo tisti, ki pripravljamo in dostavljamo hrano, mi smo tisti, ki vzdržujemo hotele in restavracije. To delo z veseljem opravljamo, vendar ali nam v zameno ne pripada nekaj osnovnega spoštovanja?" je izpostavil Anumuduihe. Dodal je, da ne zahtevajo nič drugega kot možnost, da živijo in delajo v miru.
Vesel, ko je stopil na evropska tla
Spregovoril je tudi Adje Brou Romain, ki od leta 2011 beži iz afriških držav, kjer je živel v strahu pred vlado slonokoščene obale. "Tako sem bil vesel, ko sem stopil na evropska tla, na celino pravic, na celino, kjer so se rodile vse konvencije in organizacije za obrambo in zaščito človekovih pravic," je dejal. Zato ga je ravnanje hrvaške policije, "kjer so me razčlovečili", zelo presenetilo.
"Danes živim dobro, srečen sem in končno sem našel nasmeh, ki sem ga dolgo nazaj izgubil. Sem del cerkve, kjer sem našel svoje prijatelje in svojo slovensko družino," je dejal. Zato je tudi kot prvi mobiliziral prosilce za mednarodno zaščito, da so pomagali pri poplavni sanaciji. Zdaj mu grozi, da ga bodo vrnili na Hrvaško. "Minister za notranje zadeve spoštovane gospe in gospodje, želim, da me razumete in mi omogočite, da ostanem v Sloveniji," je dejal.
Na novinarski konferenci sodeloval tudi državni sekretar Dan Juvan
Koordinatorica čistilnih del v Sneberjah Tina Hajdinjak je izpostavila, da so prosilci za azil s pomočjo v Sneberjah dvignili moralo prebivalcev. "Vzpostavili so most med ljudmi, ki so se jih sprva bali, in njimi," je dejala.
Novinarske konference se je udeležil tudi državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dan Juvan. Kot je pojasnil, se mu zdi zahteva prosilcev za azil izredno enostavna, da se tistim, ki želijo delati in živeti v Sloveniji, to tudi omogoči in olajša. Hkrati se je prosilcem za azil zahvalil za pomoč pri sanaciji.
Stranka Levica in ministrstvo za delo si po njegovih besedah zelo prizadevata, da se postopki zaposlovanja prosilcev za azil in ureditev njihovih statusov na podlagi dela olajša in uredi. "Na tem mestu tudi pozivam ostale politične stranke in pa ostale resorje, predvsem ministrstvo za notranje zadeve, naj prisluhne prošnji teh ljudi in jim omogoči normalno delo, življenje in bivanje v Sloveniji," je še dodal.
