Ob nedavnem svetovnem dnevu turizma smo na ta vprašanja poiskali odgovore – in na podlagi teh potegnili črto pod letošnje turistično dogajanje v naši državi. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) smo julija v Sloveniji zabeležili rekorden turistični obisk; za skoraj desetino boljši je kot lanski in tako najvišji doslej. Avgust je postregel z nekoliko nižjimi rezultati. Obiskalo nas je milijon turistov, ki so ustvarili skoraj 2,9 milijona prenočitev. Teh je bilo za dva odstotka manj kot istega meseca leta 2019 (obdobje pred epidemijo koronavirusa) in za 60 odstotkov manj kot lani, ko je bilo največ prenočitev do zdaj.
Slovenska turistična organizacija (STO) ob tem javlja, da smo lahko z letošnjo poletno sezono zadovoljni: »Kljub vremenskim ujmam smo zabeležili le za 2,5 odstotka manj prenočitev v primerjavi s številom prenočitev v rekordni lanski poletni sezoni, ko je bilo to v primerjavi z letom 2019 preseženo za kar 7,7 odstotka.«
Obala in gore
Po njihovih informacijah so največ prenočitev v poletni sezoni (junij, julij, avgust) zabeležili v gorskih občinah, in sicer 37 odstotkov, sledijo obmorske (22 odstotkov) in zdraviliške občine (14 odstotkov turistov). »Pri tem se obiskanost razlikuje, če gre za tujega ali domačega turista. Tuji turisti so v poletni sezoni največ prenočitev ustvarili v gorskih občinah (42 odstotkov), sledijo obmorske občine (18 odstotkov) in Ljubljana (15 odstotkov). Prenočitve v letošnji poletni sezoni si pri domačih gostih enakovredno delijo zdraviliške in obmorske občine (oboje po 34 odstotkov), na tretjem mestu so gorske občine z 19 odstotki,« so informacije STO.
Piran, Ljubljana, Bled
Razkrili so tudi deset občin z največjim številom prenočitev: na prvem mestu lestvice je občina Piran z dobrih 900.000 prenočitev, sledi občina Ljubljana s skoraj 880.000 prenočitvami ter pet gorskih destinacij – občine Bled, Bohinj, Kranjska Gora, Bovec in Radovljica. »Največ prenočitev tujih turistov smo zabeležili v mestni občini Ljubljana, več kot 850.000, sledi Piran, nato se zvrstijo Bled, Bohinj, Bovec, Kranjska Gora, Radovljica in mestna občina Maribor. Domači turisti so to poletno sezono največkrat prenočili v občinah Piran, Izola in Ankaran, sledijo Brežice, Moravske Toplice, Kranjska Gora in Bohinj,« so pojasnili.
Če pa povzamemo celo leto – obdobje od januarja do konca avgusta 2023 –, je Slovenijo obiskalo nekaj več kot 4,5 milijona turistov. Ustvarili so nekaj več kot 12 milijonov prenočitev oziroma za tri odstotke več kot leto prej. Domači turisti so po informacijah STO prispevali nekaj več kot 3,2 milijona prenočitev oziroma 27 odstotkov vseh, tuji pa približno 8,8 milijona oziroma 73 odstotkov. Prvih je bilo za 23 odstotkov manj, drugih pa za 17 odstotkov več kot v istem obdobju lani.
Turizem ima tudi negativen obraz
V ta sklop prištevamo onesnaževanje zaradi vplivov na okolje pri različnih načinih potovanja, pa tudi množični turizem, ko so nekatere destinacije že tako zasičene z gosti z vsega sveta, da lokalne oblasti razmišljajo o vzvodih za redukcijo prihodov gostov. Benetke so denimo tak primer, saj je 25 milijonov ljudi iz vsega sveta, ki vsako leto obiščejo to lokacijo, preveč tako za domačine kot za zgradbe in okolje. Tako je tamkajšnji mestni svet več let napovedoval uvedbo vstopnin, s čimer bi lažje uravnavali pritok turistov. Benetke so nato resolucijo, ki to ureja, sprejele ta mesec.
Očarljivo plavajoče mesto bo tako postalo prvi kraj na svetu, ki bo enodnevne izlete obiskovalcem zaračunaval. To naj bi se začelo s pomladjo 2024, sprva le na določene dneve. Oprostitve plačila bodo deležni mlajši od 14 let, domačini, dnevni migranti in prebivalci mesta, ki so plačali lokalni davek na nepremičnine, plačila pa bodo oproščeni tudi turisti, ki prenočujejo v občini in plačajo turistično takso, brezplačno bodo lahko vstopili tudi udeleženci športnih prireditev.
Predvsem v poletnih mesecih se s problemom naraščajočega turističnega obiska in temu vsled posledic za okolje in kakovost življenja domačinov srečujejo tudi na območjih Bleda in Bohinja. Jezeri sta preobremenjeni, kar vpliva na rastlinske in živalske združbe v vodi in njeni okolici. Že pred leti je denimo Špela Remec Rekar z Agencije Republike Slovenije za okolje dejala, da njihove analize rastlinskih in živalskih združb kažejo, da kopalci znatno prispevajo k spremembi ekološkega stanja, zlasti priobalnega dela. Med domačini je tudi slišati, da se poleti kvaliteta življenja v njihovem kraju močno zniža: »Povsod so množice ljudi, na cestah je gneča in premikanje od točke A do točke B je izziv, tako da z ženo nakupe poleti opravljava samo enkrat tedensko ali na dva tedna, pa tudi sicer v center ne odhajava kaj preveč, saj je vse zasičeno z ljudmi in avti. Dodatna smola je, da imajo v eni od sosednjih hiš apartmajski objekt in so včasih v njem nastanjeni tudi neotesani turisti – od tam se občasno razlega razgrajanje, navijanje muzike in tako naprej,« je za naš časnik dejal Miloš, domačin z Bleda.
Pri STO smo preverjali, ali se v tem kontekstu navade turistov kaj spreminjajo, predvsem v smislu »zelenega« letovanja. STO omeni raziskavo Euromonitor, ki je trajnost izpostavila kot enega od treh najpomembnejših potovalnih trendov za leto 2023. V raziskavi je 74 odstotkov izvršnih kadrov v potovalni industriji v letu 2022 zaznalo povečano zanimanje strank za trajnost; 58 odstotkov jih je izrazilo pričakovanje, da bodo stranke za trajnostne produkte in storitve pripravljene plačati več. Tudi trajnostno poročilo spletne platforme Booking.com za leto 2023 ugotavlja, da želi kar 76 odstotkov turistov potovati bolj trajnostno, 43 odstotkov jih je pripravljenih za ponudbo s trajnostnim certifikatom plačati več, 75 odstotkov pa jih išče avtentične izkušnje, ki predstavljajo lokalno kulturo destinacije, ki jo obiščejo.
Po njihovih navedbah je Slovenija globalno prepoznana kot ena najbolj zelenih in trajnostnih turističnih destinacij na svetu. »Pri tem je osrednje orodje STO inovativna in večkrat nagrajena Zelena shema slovenskega turizma, v sklopu katere smo podelili že okoli 290 znakov Slovenia Green. V shemo so med drugim vključene vse vodilne destinacije slovenskega turizma, v katerih se ustvari okoli 90 odstotkov turističnih prenočitev. Izredno pomemben aktualni projekt na področju zelenega in digitalnega prehoda je Nacionalno informacijsko središče (NIS). Gre za edinstveno podatkovno in informacijsko središče, v katerem se bodo zbirali in obdelovali lokalni in globalni podatki, relevantni za turizem, s ciljem najprej osnovnih, nato pa tudi naprednih analiz za podatkovno podprto odločanje in dvig dodane vrednosti v vseh stebrih trajnosti v turizmu,« so povedali na STO.
