V skladu z načrtom bo v okviru evropskega sklada za okrevanje Sloveniji za zmanjšanje poplavne ogroženosti in tveganj drugih podnebno pogojenih nesreč na voljo 240 milijonov evrov, od tega 20 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 220 milijonov posojil.
Slovenija zaprosila za dodatna posojila
Slovenija je po avgustovskih poplavah v Bruselj poslala prošnjo za dodatna posojila iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost. Po novem je predvideno koriščenje do 1,07 milijarde evrov posojil, potem ko je v prvotnem načrtu zaprosila za 705 milijonov evrov, so zapisali na uradu za okrevanje in odpornost.
220 milijonov evrov bo namenjenih za zmanjšanje poplavne ogroženosti in tveganja za druge podnebno pogojene nesreče. Za ukrepe na tem področju bo na voljo še 20 milijonov evrov nepovratnih sredstev.
Dodatna posojila tudi za železniško infrastrukturo
Dodatna posojila bodo poleg tega namenjena povečanju zmogljivosti železniške infrastrukture. Gre za naložbe v nadgradnjo železniških postaj ter strateških železniških prog, vključno z infrastrukturo, ki so jo prizadele nedavne poplave. 22,5 milijona evrov dodatnih posojil bo namenjenih financiranju naložb v trajnostno prenovo stavb.
Na voljo tudi nepovratna sredstva
Poleg 1,07 milijarde evrov posojil bo Sloveniji v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost na voljo še 1,61 milijarde evrov nepovratnih sredstev. Spremenjeni načrt vključuje tudi poglavje REPowerEU, katerega namen je zmanjšanje odvisnosti od ruskih energentov in pospešitev zelenega prehoda.
Iz evropskih skladov bodo sicer Slovenija za odpravo posledic poplav lahko uporabila še sredstva iz solidarnostnega sklada, spremenila pa bo tudi program uporabe kohezijskih sredstev v okviru večletnega finančnega okvirja 2021-2027. Sredstva pa bi lahko pridobila še iz t. i. kmetijske rezerve v okviru proračuna skupne kmetijske politike.
