Nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja, ki je kot edini slovenski politik do zdaj zasedal vse tri predsedniške položaje v državi, bil je tudi predsednik vlade in predsednik državnega zbora, čakajo novi izzivi. Kot svetovalec in govornik na listi ugledne britanske agencije London Speaker Bureau (LSB), ki bo skrbela za organizacijo njegovih nastopov, bo Pahor predaval tujim vladam in mednarodnim korporacijam. To je nedavno sam sporočil javnosti.
V prestižni družbi
Pri LSB, ki sodeluje z znanimi imeni iz sveta politike, kot so nekdanji francoski predsednik Francois Hollande, bivši predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker in nekdanji kalifornijski guverner Arnold Schwarzenegger, so Pahorja opisali kot človeka z impresivno politično kariero in demokrata, ki se je vselej zavzemal za združeno in miroljubno Evropo ter politični dialog. Med drugim bo predaval o vojni v Ukrajini in njenih posledicah, novem svetovnem ravnovesju in o tem, česa se lahko naučimo iz zgodovine, so zapisali na njihovi spletni strani.
Nekdanji predsednik ne razkriva svojega cenika
Pahor dodatno pojasnjuje, da je po posvetu z LSB prijavil štiri teme za govorniške nastope: Demokratična tranzicija iz avtoritarnega v demokratični politični sistem, Zahodni Balkan, Prihodnost EU in širitvena strategija na vzhod - odnosi z Rusko federacijo in Turčijo ter 9 zaporednih zmag. Pri zadnji temi se bo osredotočil na svoje izkušnje z devetimi zaporednimi zmagami na splošnih volitvah in z opravljanjem vseh relevantnih najvišjih državnih funkcij v Sloveniji, na inovacije v političnih kampanjah, odnose z javnostmi in uporabo socialnih mrež. Na kolikšen honorar računa, Pahor ne razkriva, po nekaterih ocenah pa bi lahko zaslužil od deset do dvajset tisočakov na nastop. Strokovnjak za mednarodne odnose Marko Lovec ocenjuje, da v jugovzhodni Evropi ni veliko politikov, ki bi se uspeli toliko časa ohraniti na najvišjih pozicijah kot Pahor. »Zlasti na vzhodu Evrope je veliko politikov prestopilo na temno, če tako rečemo, liberalno stran. Ker jih spremlja nek negativen predznak, so postali manj zanimivi s promocijskega vidika, tako da v resnici ni veliko ljudi iz te regije, ki bi na tem področju lahko igrali neko vlogo. To je neka niša tudi za Boruta Pahorja, sploh ko bo šlo za teme, povezane z jugovzhodno Evropo,« meni Lovec.
Pahor je dobro omrežen v evropski politiki, vendar pa ni globalno prepoznaven politični obraz. »Pri vprašanjih, kot so podnebne spremembe in Ukrajina, ne vem, če bo ravno on tisti govornik, na katerega bodo najprej pomislili. On ni globalna znamka, bi se pa lahko spomnili nanj oziroma ga bodo najbrž iskali takrat, ko bodo hoteli pokazati primer neke relativno uspešne tranzicijske države, ki se je uspešno vključila v evroatlantske integracije,« dodaja Lovec. Pahor pojasnjuje, da je do konca decembra, ko se mu med drugim iztečeta pravici do prejemanja nadomestila v višini 80 odstotkov svoje zadnje predsedniške plače, kar mesečno nanese približno pet tisoč evrov bruto, in do uporabe pisarne bivšega predsednika države, povabljen za govornika na številne prireditve, konference in srečanja tako doma kot v tujini. Na nedavni konferenci na Poljskem je imel nastop skupaj s poljskim predsednikom Andrzejem Dudo, v New Yorku bo govornik v okviru konferenc dveh think tankov, v oktobru ga predvidoma čaka nastop v Tel Avivu, potrjen pa je tudi za govornika v Pekingu. Med drugim Pahorja čaka tudi udeležba na nekaterih konferencah v regiji, preostali čas pa bo namenil sprejemu vabil na domače prireditve, pogovore in srečanja.
Bagola: Če bo Pahorju uspelo, je to dobro za vse
Bivši predsednik po izteku drugega mandata ostaja aktiven in prisoten v javnosti. Po dobrodelni dražbi svoje katrce se je lotil snemanja podkastov, na Novi univerzi je postal predstojnik katedre za slovenski nacionalni program, novembra pa pričakuje izid svoje knjige Priročnik za politične & druge začetnike. »To vidim kot tipično politično penzijo. Borut Pahor je blagovna znamka že vrsto desetletij, v političnem prostoru in v kolektivni politični zavesti je več kot tri desetletja, zato ne smemo pozabiti, da je tudi njegova digitalna priljubljenost posledica utrjevanja njegove znamke skozi ves ta čas, čeprav je bil politično aktiven na različnih funkcijah,« poudarja kreativec in komunikolog Aljoša Bagola. Vstop nekdanjih politikov na mednarodni svetovalni in govorniški trg je po njegovih besedah popolnoma logična izpeljava njihove močne politične kariere: »Če premečem črke njegovega imena, lahko rečem, da je naš nekdanji predsednik pravzaprav Turbo Borut. Čeprav mu kakšni kritiki odrekajo očitne kakovosti in jih reducirajo na vasezagledanost, pa ne moremo zaobiti njegove želje po dokazovanju, potrebe po spreminjanju sveta kot tudi njegove medijske intuitivnosti in ljudskosti. In vse to tudi po tem, ko tega več ne more unovčiti kot neposredni politični kapital. Predvsem pa menim, da je za vse dobro, če se bo uveljavil tudi v vlogi dobro plačanega mednarodnega govorca.«
