»Šolska tekmovanja pomembno prispevajo k priljubljenosti znanosti, tehnike, logike, jezikov in drugih področij ter spodbujajo in razvijajo ustvarjalnost, inovativnost in raziskovalni duh. Širijo zavest o pomenu znanja,« so zapisali na internetni strani Tekmujem.si.
Ponekod se teh tekmovanj šole lotevajo nadvse resno, zato ne preseneča dejstvo, da je tekmovanj iz znanja več kot sto. Na omenjeni internetni strani sicer navajajo, da so v šolskem letu 2021/22 zabeležili skupaj 260 tisoč tekmovalcev, nad katerimi je bdelo več kot 27 tisoč mentorjev, otroci pa so prišli s 730 sodelujočih šol.
Vsa tekmovanja iz znanj so namreč stopenjska (šolsko, regijsko, državno tekmovanje). Prva stopnja je odprta za vse, na nadaljnje stopnje napredujejo najboljši tekmovalci. Za svoj dosežek prejmejo priznanja, od bronastega do zlatega. Najboljši z državnih tekmovanj se lahko udeležijo mednarodnih tekmovanj, srečanj ali olimpijad.
Naravoslovnih tekmovanj je največ
Zelo priljubljeno je tekmovanje iz matematike Kenguru, ki ga organizirajo v prvih sedmih razredih osnovne šole. Vse skupaj so tekmovalci sicer osvojili 2300 zlatih priznanj, 3900 srebrnih in 124.000 bronastih.
»Največ tekmovanj je na naravoslovnem področju, natančneje na polju računalništva. Je pa res, da imamo tudi tekmovanja za mnogo tujih jezikov, od latinščine, španščine, italijanščine, nemščine, ruščine, angleščine … Prav tako posebno skupino predstavljajo tekmovanja, ki zahtevajo ročne spretnosti ali pa spadajo v domeno poklicnih izobraževalnih programov,« so povedali na ministrstvu za vzgojo.
Katera tekmovanja bodo organizirali v šolah oziroma na katera se bodo lahko prijavijo učenci in dijaki, se odločajo šole same. »Učenec ali dijak se običajno lahko prijavi tudi na kakšni od bližnjih šol, če njegova šola tekmovanja ne ponuja. Tekmovanja niso obvezna. Vseeno pa vsako leto z ministrstva šole obvestimo, katera tekmovanja sofinanciramo, saj iz tega sledijo tudi določene pravice dobitnikov priznanj, na primer točke za Zoisovo štipendijo,« so dodali na ministrstvu.
Šport več kot priljubljen
Šolska športna tekmovanja pa so posebna kategorija tekmovanj. »Športno tekmovanje v šoli je koristno, zmaga in poraz pa sta osmišljena, če so učenke, učenci, dijakinje in dijaki telesno, socialno in pedagoško pripravljeni na tekmovanje. Tekmovanje, katerega glavni namen je le dosežek, nima mesta v šolskih športnih tekmovanjih. Šport v šoli je dobra priložnost za druženje ter povezovanje šole, učencev, staršev in društev iz okolice,« so povedali na ministrstvu.
Eden od organizatorjev tekmovanj je tudi Zavod za šport RS Planica, Gašper Plestenjak pa pravi, da se tekmovanj redno udeležuje večina šol. »V Sloveniji je 464 osnovnih šol, lani se jih le 18 ni odločilo za nobeno tekmovanje.« Sicer imajo za osnovne šole 28 panog, za invalide šest, 12 za šole s prilagojenim programom ter 22 za srednje šole in gimnazije. Skupaj je to 44.101 osnovnošolec, 11.591 srednješolcev in 593 šolarjev s posebnimi potrebami.
»Odgovorni smo seveda ministrstvu za izobraževanje, sodelujemo z nacionalnimi panožnimi zvezami, šole pa se povsem avtonomno odločajo, v katerih športih bodo tekmovale. Ta tekmovanja niso obvezna in tudi nimajo nobenega vpliva na zbiranje točk za nadaljnji študij, a dejstvo je, da so pri nas zelo priljubljene igre z žogo, veliko je tudi atletike,« je povedal Plestenjak. Po njegovo ravno športna tekmovanja vključujejo zelo širok nabor učencev, ni namreč nujno, da samo tekmujejo. Tukaj so pevski zbori, navijaške skupine, ne nazadnje napovedovalci, ponekod tudi snemalci tekem. »Tudi tisti, ki niso neposredno na igrišču, sodelujejo, druženje vrstnikov je tako na veliko višji ravni. Naš namen pa ni samo tekmovanje, saj ne iščemo novih talentov. Zmaga ni v prvem planu, tudi iz porazov se lahko veliko naučijo, ker je takšno pač življenje. Predvsem pa je to razbremenitev za otroke.«
Dončič kot otrok igral tako, kot igra danes
Tekmovanja so torej povsem drugače usmerjena kot v klubih, lahko pa se kateri od učencev seveda navduši za določen šport in potem nadaljuje v klubskem tekmovanju ter začne trenirati. Kot primer je navedel Luko Dončića, ki je že v osnovni šoli igral košarko: »Igral je tako, kot igra danes. Najprej je s svojo igro naredil neko rezultatsko prednost, potem pa je le še podajal sošolcem in užival tudi v njihovih dobrih rezultatih.«
Šolska tekmovanja dejansko pri nas živijo že vsaj 50 let in tukaj se želi Plestenjak dodatno zahvaliti vsem pedagogom, ki stojijo za temi projekti. »Ko se v tujini pogovarjamo o tem, se čudijo, da imamo to organizirano že toliko let in na taki ravni. Ponekod so šele res dobro začeli podobne programe, ki jih mi poznamo še desetletja,« je dejal Plestenjak.
