Izpostavila je, da je dobro tudi, da se prebivalci na takšne primere, kolikor se da, pripravimo. »Da poznamo in upoštevamo osnovna preventivna priporočila, navodila, ki nam vsaj malo olajšajo trenutke, kadar pride do takšne situacije. In da si ob tem pomagamo ter predvsem vemo, kje v kritičnih trenutkih dobiti prave informacije in kako ohraniti svoje zdravje. Prav je, da te stvari ponotranjimo,« so njene uvodne besede.
Eden od ukrepov, ki je na Celjskem ob neurjih zajel skoraj vse prebivalce, je bil ukrep prekuhavanja vode. Pri tem je pomembno, da imajo ljudje prave informacije in prava navodila, ki jih morajo upoštevati.
Da. Kadar pride do takšne situacije, kot je bila avgustovska ujma, se velikokrat pojavi zakalitev vode. Upravljavec na osnovi pregleda sistema izda ukrep omejitve uporabe, običajno razglasi ukrep prekuhavanja vode. Ta ukrep je primeren, kadar gre za mikrobiološko onesnaženje pitne vode, saj to lahko popravimo s prekuhavanjem. Če bi prišlo do vdora poplavne vode v vodovodni sistem, ukrep prekuhavanja ni dovolj, saj bi lahko bilo v tem primeru poleg mikrobiološkega prisotno tudi kemijsko onesnaženje. V tem primeru bi lahko prekuhavanje celo škodilo, saj se nekatere kemijske snovi ob prekuhavanju skoncentrirajo. V primeru suma na kemijsko onesnaženje upravljavec zato izda ukrep omejitve uporabe v smislu ureditve nadomestne oskrbe s pitno vodo (npr. uporaba embalirane vode ali vode iz cistern).
Kaj je v primeru prekuhavanja pitne vode za uporabnike pomembno?
Predvsem to, da imajo ves čas prave informacije in da vedo, kje jih iskati. Ko uporabniki ob koncu leta prejmejo poročilo o stanju vode v svojem vodooskrbnem sistemu, je v njem navedeno tudi, kako jih bo upravljavec obveščal v tovrstnih primerih, na primer po medijih ali s pomočjo SMS-sporočil in podobno. Uporabniki morajo namreč vedeti, kako priti do informacij, ki so ključne. Ukrep prekuhavanja vode je po navadi kratkotrajen, a zelo vpliva na življenje ljudi, zato je pomembno, da lahko uporabniki podatke o stanju vodovodnega sistema sproti spremljajo. Ob zadnji ujmi je ukrep prekuhavanja trajal različno dolgo, odvisno od prizadetosti vodovodnega sistema. Približno od 4. avgusta do sredine meseca, ponekod celo do konca avgusta. Prav je, da se uporabniki zavedajo, da upoštevanje ukrepa prekuhavanja pitne vode ali uvedba nadomestne oskrbe ščiti njihovo zdravje in preprečuje nastanek zdravstvenih težav, denimo nastanek črevesnih nalezljivih bolezni. Prav je tudi, da uporabniki poleg tega, kako pripraviti in shranjevati prekuhano vodo, vedo tudi, za kaj vse poleg pitja in priprave hrane morajo uporabljati predhodno prekuhano vodo. Ob ukrepu prekuhavanja se običajno sicer lahko prhamo z vodo, vendar le od vratu navzdol, zato da ne zaide v usta, medtem ko za prhanje majhnih otrok, imunsko oslabljenih oseb ali oseb, ki imajo na telesu rane, svetujemo uporabo prekuhane vode. Slednjo moramo prekuhavati tudi za pranje oziroma čiščenje sadja in zelenjave, za pripravo napitkov, umivanje zob ... Marsikdo je v dilemi, kako je s pomivanjem posode. Posodo ročno pomivamo v čim bolj topli vodi ob dodatku detergenta, na koncu pa posodo potopimo še v vročo vodo s temperaturo 82 stopinj Celzija, da uničimo mikroorganizme. Pri tem zaradi vroče vode seveda uporabljamo prijemalke ali košare. V obdobju ukrepa prekuhavanja pomivalni stroj uporabljamo le, če voda ne vsebuje vidnih nečistoč. Tudi pri tem moramo biti previdni, izberemo program z najvišjo temperaturo in na koncu program sušenja, posodo pustimo v stroju, da se dobro posuši. Kavne in druge aparate uporabljamo le, če pri svojem delovanju dosežejo zadostno temperaturo oziroma če obstaja možnost, da za njihovo delovanje namesto vodovodne vode uporabimo ustekleničeno vodo. Na naši spletni strani so priporočila za ravnanje ob ukrepu prekuhavanja vode ves čas na voljo vsem. Dobro bi bilo, da smo že pred uvedbo ukrepa seznanjeni z njimi. Pomembno je tudi pravilno ravnanje ob preklicu ukrepa prekuhavanja. Takrat notranje omrežje dobro speremo, torej pustimo vodo, da nekaj časa teče skozi vse pipe.
Glede na podatke, ki jih imamo, do kemijskega onesnaženja avgusta na Celjskem ni prišlo. Veliko se namreč govori tudi o nevarnih snoveh, ki jih je deroča voda naplavila ...
V primeru, kot sva ga omenili, torej kadar gre za kemijsko onesnaženje, ukrep prekuhavanja ni dovolj, ampak je do razjasnitve stanja oziroma sanacije treba uvesti ukrep nadomestne oskrbe vode, organizirane s cisternami, ali ukrep uporabe embalirane vode. Poplavna voda lahko namreč poleg tega, da je mikrobiološko onesnažena, vsebuje tudi različne kemične snovi. Vemo, da (poleg nevarnih snovi v skladiščih različnih proizvodnih obratov) imajo tudi ljudje v svojih kleteh, prostorih škropiva, gnojila in druge snovi, ki so lahko nevarne. Če bi pristojne službe, ki vodo večkrat vzorčijo, zaznale ali posumile na kemijsko onesnaženje, bi upravljavec vodovodne oskrbe izdal temu primeren ukrep oziroma to sporočil ljudem.
Po ujmi se veliko govori, kako je poplavna voda vplivala na pridelke, izdelke, hrano, ki so jo imeli prizadeti v ujmi doma. Nekateri kupci so celo sumničavi, kakšne izdelke bodo prodajali pridelovalci s poplavljenih območij.
Hrano, ki je prišla v stik s poplavno vodo, je treba zavreči. Enako konzervirano hrano v poškodovani embalaži ali če so v njej primesi, tujki. Drugače je z živili, ki niso prišla v stik s poplavno vodo. Če smo imeli vloženo zelenjavo shranjeno na višjih policah in je voda ni zalila niti se ni drugače poškodovala, jo je treba čim prej odstraniti iz tega prostora in uskladiščiti v primernem suhem, temnem in zračnem prostoru. Če je v stik z vodo prišel skladiščen krompir, ga je treba zavreči. Razumem, da so lahko kupci sumničavi pri ponudbi poljščin in vrtnin, ki izvirajo s prizadetih območij, a po drugi strani verjamem, da se pridelovalci zavedajo pomena pravilnega ravnanja s poplavljenimi izdelki in pridelki. V Sloveniji imamo dobro organizirano kmetijsko svetovalno službo in druge pristojne službe, vključno z inšpekcijskimi organi, za katere sem prepričana, da bodo opravili svoje naloge. Kmetijsko-gozdarska zbornica in Kmetijski inštitut Slovenije sta izdelala smernice, kako ravnati s poljščinami v primeru poplav, objavljene so na njunih spletnih straneh. Te smernice je treba upoštevati.
Če bodo nekatere posledice poplav sanirane, pa skrb ostajajo poplavljeni prostori in vlaga. Vse to lahko na zdravje vpliva dolgoročno.
Vlaga je idealno okolje za razvoj plesni in na splošno za razvoj mikroorganizmov. Zaprt, poplavljen prostor že po nekaj dneh dojemamo kot gojišče plesni. Zato smo ljudem svetovali, naj med čiščenjem vlažnih prostorov dosledno uporabljajo zaščitno opremo, kot so zaščitne halje, gumijasti škornji, gumijaste rokavice, zaščitna očala in maske. V nekaj dneh po poplavi se začnejo že razvijati plesni, ki lahko tvorijo alergene in druge presnovke, ki vplivajo na zdravje. Osebe, ki čistijo poplavljene površine, se morajo zavedati morebitnih nevarnosti in tveganj za svoje zdravje. Zato so pri tovrstnem čiščenju še posebej ranljivi otroci, nosečnice in imunsko oslabljeni. Ti naj zaradi zaščite svojega zdravja pri takšnem delu ne sodelujejo.
Veliko ljudi je spraševalo tudi o uporabi in varnosti razkužil, predvsem kdaj se lahko vstopi v razkužene prostore in se jih uporablja.
Če razkuževanje opravijo strokovne službe, izvajalci ljudem tudi natančno povedo, kdaj lahko lastniki, uporabniki stopijo v razkužene prostore in kako naj ravnajo. Pomembno je namreč upoštevati pravila proizvajalcev razkužil, saj so ta različna. Strokovne ekipe so tudi ustrezno zaščitene med postopkom razkuževanja.
Toda vlaga in plesen sta dolgoživi ...
… zato svetujem potrpežljivost. Prostore je treba intenzivno zračiti in razvlaževati ter jih dobro posušiti. Pri tem ni dobro biti nestrpen. Svetujem tudi posvete z gradbenimi strokovnjaki, ki bodo glede na gradnjo hiš in uporabljen material znali svetovali primerno sanacijo. Ljudje naj poplavljenih prostorov dokončno ne sanirajo takoj oziroma preden so popolnoma posušeni. Vlažni prostori niso primerni za nikogar. Normalna vlažnost za notranje prostore je od 40- do 60-odstotna, plesen pase intenzivno pojavi in razrašča pri višji, 75-odstotni vlažnosti. Zato govorim o potrpežljivosti pri sušenju in razvlaževanju. Šele nato sledi dokončna sanacija. Za posledice izpostavljenosti vlagi in plesnim so še posebej dovzetni otroci in tisti, ki imajo težave z alergijskimi obolenji, ter kronični bolniki, dovzetni pa smo seveda vsi. V takšnih prostorih naj ne bi bival nihče.
Kaj pa druge zdravstvene nevarnosti na poplavljenih območjih?
Na prizadetih območjih so ljudje doživeli šok in stres, izmučeni so zaradi čiščenja, morda selitve, tudi skupno bivanje, kamor so bili začasno premeščeni, je lahko stresno. Vsa ta izčrpanost je še dodaten razlog za imunsko oslabljenost. Poleg tega so higienske razmere na nekaterih območjih še vedno slabše, zato naj ljudje še posebej skrbijo za izvajanje osnovnih higienskih ukrepov, kot sta skrb za higieno rok in zračenje prostorov, še zlasti če se v manjšem prostoru zadržuje več oseb. Previdni naj bodo v primerih poškodb, odrgnin, ureznin, opraskanin. Pri popoplavni sanaciji je veliko fizičnega dela in s tem veliko možnosti za poškodbe, lahko pride do okužb ran. Svetujem, da rane ustrezno oskrbijo, in če so večje, poiščejo strokovno pomoč. Izpostavila bi še, da je v primeru ran treba preveriti status cepljenja proti tetanusu.