Stoltenberg, ki je spregovoril za nemško medijsko skupino Funke, je izpostavil, da večina vojn traja dlje, kot je bilo pričakovano ob njihovem začetku. Dejal je, da si »vsi želimo hitrega miru,« in obenem poudaril, da če bi se ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in Ukrajinci prenehali bojevati, njihova država ne bi več obstajala. »Če bosta ruski predsednik (Vladimir) Putin in Rusija odložila orožje, pa bomo imeli mir,« je dodal. Ponovil je še, da ni dvoma, da bo Ukrajina »sčasoma postala članica Nata« in da po vojni potrebuje varnostna jamstva. V nasprotnem se namreč lahko po njegovih besedah zgodovina ponovi.
Prvi mož zavezništva je ob tem Nemčijo pozval k povečanju izdatkov za obrambo. »Med hladno vojno, ko sta vladala Konrad Adenauer ali Willy Brandt, so obrambni izdatki znašali od tri do štiri odstotke gospodarske proizvodnje,« je pojasnil in dodal, da je bilo podobno tudi v njegovi domovini Norveški.
»Takrat nam je to uspelo in danes nam mora ponovno uspeti,« je dejal Stoltenberg in ob tem spomnil na sklep julijskega vrha Nata, da dva odstotka bruto domačega proizvoda za obrambne izdatke predstavljata spodnji prag. Kot je še dejal, pričakuje, da bodo številne zaveznice ta prag presegle, še posebej pa je po njegovem pomembno, da se teh ciljev drži država, kot je Nemčija.
