Inflacija ostaja visoka, ob tem pa so se poslabšale gospodarske razmere, zato je ECB, ki bdi nad denarno politiko 20 evrskih držav, po mnenju analitikov pred najtežjo nalogo od lanskega julija, ko je v boju z zviševanjem cen življenjskih potrebščin sprožila cikel zviševanja obresti. Obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja je z ničelne ravni odtlej porasla na 4,25 odstotka, kar je najvišje od časa pred zadnjo veliko finančno in gospodarsko krizo.
Kar nekaj časa se je pričakovalo, da bo svet septembra izvedel še eno zvišanje obrestnih mer za 0,25 odstotne točke, nato pa naj bi sledilo daljše obdobje nespremenjenih obrestnih mer. A ta scenarij ni več tako zelo gotov.
Po zadnjih podatkih je bila gospodarska rast območja evra v drugem letošnjem četrtletju nižja od pričakovanj, le 0,1-odstotna. Tudi obeti niso najboljši. Evropska komisija je ravno ta teden poslabšala napoved letošnje gospodarske rasti za evrske države z 1,1 na 0,8 odstotka, za leto 2024 pa z 1,6 na 1,3 odstotka.
V tej luči so se okrepili pozivi ECB, naj ustavi cikel zviševanja obresti.
Inflacija ostaja
A na drugi strani izziv inflacije ostaja. Avgusta je na medletni ravni s 5,3 odstotka stagnirala, s tem pa je bila še vedno krepko nad dvoodstotnim ciljem ECB. Se je pa znižala medletna osnovna inflacija, iz katere so izločeni učinki rasti cen energije in hrane, in sicer za 0,2 odstotne točke na še vedno visokih 5,3 odstotka.
V zvezi z inflacijo ob tem ne skrbijo več cene energentov, temveč drugi kazalci, predvsem zvišanje plač, do katerega prihaja v luči pomanjkanja delovne sile.
Analitiki tako na današnjem zasedanju sveta pričakujejo zelo živahno razpravo s tesnim izidom glasovanja. Ob tem se vendarle nagibajo k scenariju, da se bo ECB tokrat odločila za še zadnji dvig, nato naj bi res sledil daljši premor.
