Kot je pojasnila državna sekretarka Valentina Prevolnik Rupel, so za pripravo usmeritev na ministrstvu ustanovili interno delovno skupino, k sodelovanju pa povabili še Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Upoštevali so tudi predloge strateškega sveta predsednika vlade za zdravstvo, ki je po njenih besedah predlagal več kot polovico smernic.
Ministrstvo mora po besedah Prevolnik Rupel v skladu z zakonom do konca avgusta podati usmeritve zdravstvene politike za naslednje leto. Namenjene so pripravi t. i. splošnega dogovora med partnerji v zdravstvu, a so temu dodali še nekatere srednjeročne usmeritve za leto 2025, da bi zagotovili nekoliko večjo stabilnost delovanja zdravstvenega sistema, je dejala državna sekretarka.
Med ključnimi usmeritvami prenova ambulant družinske medicine
Med zanjo ključnimi usmeritvami je omenila prenovo ambulant družinske medicine. Ker specialistov družinske medicine primanjkuje in jih v kratkem času ni mogoče pridobiti, nameravajo nekatere njihove kompetence in tudi odgovornosti prenesti na druge kadre. Ob tem je predvideno povečanje ekip ambulant družinske medicine; po novem bi v vsaki ambulanti delovala diplomirana medicinska sestra za polni delovni čas.
Ob spremembah v ambulantah družinske medicine želijo prenoviti glavarinske količnike, ki sedaj upoštevajo le starost pacientov, ne odražajo pa zahtevnosti obravnave posameznih bolnikov, je poudarila državna sekretarka.
Med predlogi ukinitev stopnje nujnosti napotnic "zelo hitro"
Med predlogi je tudi ukinitev stopnje nujnosti napotnic zelo hitro - ostale bi še stopnje redno, hitro in nujno -, ob tem pa bi morale biti storitve s stopnjo hitro izvedene v mesecu dni.
Prevolnik Rupel ocenjuje, da je zaradi preveč različnih stopenj nujnosti zdravstveni sistem razsut. Po pravilih bi moral biti pacient v primeru izdane napotnice s stopnjo nujnosti zelo hitro obravnavan v 14 dneh, a se po njenih besedah bolnik v tem času ne more pripraviti na obravnavo. Ukinitev ene od stopenj nujnosti pa čakalnih vrst ne bo skrajšala, je potrdila.
Zanikala je, da bi načrtovani tečaji napotovanja na druge ravni zdravstva, ki so med drugim predvideni za družinske zdravnike, pomenili nezaupnico stroki. Usmeritve glede napotovanja bodo pripravljene skupaj s stroko, je zagotovila. Podpredsednik strateškega sveta za zdravstvo in član delovne skupine za pripravo usmeritev ministrstva Dorjan Marušič je ob tem poudaril, da je izobraževanja predlagala stroka, ne strateški svet.
Želijo pospešiti uvedbo kazalnikov izvidov zdravljenja
Želijo tudi pospešiti uvedbo kazalnikov izidov zdravljenja, saj si obetajo, da bi na tej osnovi lahko izboljšali opravljanje storitev in dosegali boljše rezultate zdravljenja. A je Prevolnik Rupel ob tem zatrdila, da kazalnikov ne bodo uvajali, dokler ne bo sistem informatiziran in zajem podatkov avtomatiziran. Kazalnike kakovosti načrtujejo postopoma vključevati v obračunske modele.
V pripravi posebna platforma, namenjena "samotriaži pacientov"
Za dvig ozaveščenosti in zdravstvene pismenosti pacientov po besedah državne sekretarke načrtujejo razvoj nacionalne plaftorme, namenjene "samotriaži pacientov". Na njej bo lahko pacient, preden stopi v stik z zdravstveno službo, "preveril, ali simptomi, ki jih ima, zahtevajo pregled pri zdravniku ali pa je morda dovolj samozdravljenje".
Pri tem nikakor ni mišljeno, da bo ta platforma nadomestila obisk pri zdravniku ali posvet z njim, je zagotovila državna sekretarka. Dodala je, da takšna storitev v drugih državah že obstaja. Pacienti pa bodo lahko, "namesto da gredo na google", imeli na razpolago platformo, ki bo podkrepljena s strokovnimi smernicami, medicinskimi dokazi in bodo tako dobili bolj zanesljivo, točno informacijo.
Predstavljeni ukrepi del reforme zdravstva
Marušič je prepričan, da bo, če bodo vsi predvideni ukrepi konec leta 2025 veljali, za državljanke in državljane bolje in bodo do zdravstvenih storitev dostopali bolj pravično, pravočasno, kakovost storitev pa bo merljiva.
Usmeritve po besedah generalne direktorice ZZZS Tatjane Mlakar vsebujejo velik del predlaganih nefinančnih ukrepov zavoda, zato jih pozdravljajo. Veseli jo podpora ministrstva za zdravje in ostalih ključnih akterjev, saj se nekatere zadeve v zdravstvu v zadnjih letih niso premaknile.
Na vprašanje, ali je zdravstvena reforma še predvidena ali pa se bodo na ministrstvu morda raje usmerili v manjše ukrepe, je Prevolnik Rupel odgovorila, da so predstavljeni ukrepi del reforme, a ministrstvo nadaljuje s prenovo zdravstvenega sistema tudi na drugih področjih. Med njimi je omenila upravljanje zdravstvenih zavodov in absentizem.
