»Kapacitete avtocest so prekurjene«, javni potniški promet pa ni konkurenčen avtomobilskemu
R.T.
13. 9. 2023, 13.14
Posodobljeno: 13. 9. 2023, 13.24
Deli članek:
Kolona vozil na najbolj obremenjenih odsekih avtocest, ki vodijo v Ljubljano in iz nje, so iz leta v leto daljše.
Sašo Švigelj
Vsakdanja klasika.
Strokovnjaki že več kot deset let opozarjajo na »usodno« kombinacijo geografsko-logističnega položaja Slovenije in neustreznosti slovenskih avtocest. Preskromno dimenzionirane avtoceste ne zmorejo prebaviti naraščujočega osebnega in tovornega prometa, kar se odraža na vsakdanjih zastojih na ljubljanski obvoznici in vpadnicah v glavno mesto.
Kaj se lahko stori, kratkoročno in dolgoročno, da ne bi stali ure in ure v kolonah, je voditeljica Odmevov na Televiziji Slovenija Rosvita Pesek vprašala prometmnega strokovnjaka Gregorja Ficka. »Bojim se, da smo ukrepe, ki bi jih lahko izvedli v času, ko še ni bilo toliko prometa, zamudili,« je črnogled direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). »Zgodil se nam je zasičen prometni tok, kar pomeni, da promet po avtocestah ne poteka več z normalno potovalno hitrostjo, ki je okoli 100 km/h, pravzaprav se premika od okoli 40 do 50 km/h ali pa tudi manj,« je to, kar vozači doživljajo vsak dan, opisal Ficko in dodal, da so »kapacitete avtoceste prekurjene, zlasti avtocestni obroč okoli Ljubljane skupaj z vpadnicami približno 40 km pred prestolnico.«
Kaj storiti? Nujno je potrebno začeti s pripravami za širitev avtocest iz štirih na šest pasov. »Na žalost Slovenija ta trenutek nima alternativnih ukrepov,« je jasen Ficko. Tovorni promet narašča od pet do sedem odstotkov na dan, čez Slovenijo pa se vsak dan prepelje od 11.000 do 12.000 tisoč tovornih vozil, po Ljubljanski obvoznici pa od 80.000 do 90.000 vozil na dan.
Kdaj z vlakom iz Maribora v Ljubljano vsaj v eni uri in pol?
Sašo Švigelj / M24
Gregor Ficko
Kaj pa javni promet? Po mnenju Ficka javni avtobusni in železniški promet v Sloveniji nista konkurenčna avtomobilskemu. Največje težave so na medkrajevenem in regionalnem potniškemu prometu. Veliko ljudi pač dela v Ljubljani. Če javni promet ni konkurenčen, ga ljudje pač ne bodo izbrali. »Tudi sam bi si želel, da bi se lahko iz Maribora v Ljubljano na delo vozil z vlakom, ampak ne morem, ker vlak v tem trenutku ni konkurenčen in še dolgo ne bo,« je ujel misli številnih Slovencev in Slovenk Ficko. Konkurenčen vlak ali avtobus bi moral biti enako hiter kot avto. »Dokler tega ne bo in tega ne bo še desetletja, toliko časa bodo ljudje (za vožnjo v službo) uporabljali avtomobile.«
Javni potniški promet lahko predstavlja 20-odstotni delež
Ficko je za primerjavo omenil posodabljanje avtocest v naših sosednih državah in na zahodu Evrope. »Vse te države imajo neprimerno bolj razvito železniško omrežje in vseeno več vlagajo v širitev in razvoj avtocestne infrastrukture,« izpostavlja Ficko in se čudi predlogom, da bi bi težke tovornjake preusmerili na železnico. »Preprost matematični izračun nam pokaže, da če bi vse tovornjake, ki danes vozijo na slovenskih avtocestah, postavili v vrsto, bi dobili 140-, 150-kilometrski konvoj vsak dan. Ni države na svetu, ki bi lahko tak promet spravila na vlak, in tega tudi ne počnejo. Vedeti moramo še, da 80 odstotkov vsega prometa predstavlja cestni promet, maksimalno 20-odstotni delež pa nosi javni potniški promet,« je nedavno dejal v intervjuju za Siol. To velja za Slovenijo, Nemčijo, Nizozemsko, »katerokoli državo hočete.« »Če pogledate recimo Beneluks, bi težko našli avtocesto, ki je še kot klasična štiripasovnica,« je s primerjavo postregel Ficko.
Sašo Švigelj / M24
