Med najbolj prizadetimi je gozd s prevladujočimi listavci na Polovniku, ki je v lasti Agrarne skupnosti Čezsoča s 75 člani. Veter je polomil 36 tisoč kubičnih metrov lesa. Agrarna skupnost se je takoj lotila dela. Pogodbo so sklenili z izvajalcema, ki bosta vso zimo in najbrž tudi prihodnjo pomlad čistila štiri sektorje, za katere so pridobili odločbe območne enote zavoda za gozdove Tolmin, ki pokriva severno Primorsko od Vipavske do Triglava.
»Najprej je bilo treba odstraniti okoli 140 kubičnih metrov lesa na že zgrajeni gozdni cesti v dolžini štiri kilometre, da smo sploh prišli do poškodovanega gozda. Vlagamo vse sile v čiščenje trase, po kateri načrtujemo gradnjo še dveh kilometrov ceste na Polovnik, za katero imamo gradbeno dovoljenje. Poleg tega bomo nekoliko nižje speljali 300 metrov ceste. S tem bomo prišli do zdaj nedostopnih terenov,« pojasnjuje predsednik Agrarne skupnosti Čezsoča Dušan Čopi. Kljub pomanjkanju izvajalcev jim je uspelo pridobiti dva. »Vsaj za zdaj dva zadoščata. Sklenili smo pogodbo, v skladu s katero bodo sekali, spravili les in ga prodajali. Agrarna skupnost jim bo les prodala na panju. Seveda je nastala škoda, vendar državi ne sitnarimo, glede na hudo škodo po poplavah. Prej ali slej pa bo treba razrešiti tudi to, saj bodo nastali stroški s pogozdovanjem, ker bodo ponekod po čiščenju nastali goloseki. Veter, ki je tudi tokrat privršal s Kanina, pravimo mu krničar, je lomil na nenavaden način. Sredi gozda je polomil nekaj tisoč kubičnih metrov lesa, okoli pa je drevje ostalo nepoškodovano ...« se čudi. Agrarna skupnost je lastnica 2400 hektarjev zemljišč, od tega je 85 odstotkov gozda. Polovica je varovanega in ni dostopen. Ostal je cel.
Treba bo delati s polno paro
Kot pravi vodja tolminske enote zavoda za gozdove Edo Kozorog, bo treba v gozdovih delati s polno paro, zato pričakuje višje cene za opravljeno delo in nižje cene pri prodaji lesa na panju. Lastniki bi morali čim prej očistiti polom na Kozlovem primestnem gozdu, ker bo občina začela vkopavati vodovod in električni kabel do grajskih ostalin na vrhu vzpetine. »Zavod ne more prisiliti lastnikov v sečnjo, razen v državnih gozdovih. Z izvršbami lahko doseže hitrejše spravilo iglavcev,« pojasnjuje Kozorog.
»Na en mah je polomilo 200.000 kubičnih metrov lesa oziroma dve tretjini letno odkazanega drevja. Običajno se letno poseka okoli 330.000 kubičnih metrov lesa. Posek bi lahko znašal celo okoli 700.000 kubikov, kar pa zaradi nedostopnosti gozdov ni izvedljivo,« pojasnjuje Zoran Zavrtanik, ki je za gozdove odgovoren v območni enoti. Pričakuje pomanjkanje izvajalcev, glede na to, da tri četrtine delavcev v največjem podjetju Soško gozdno gospodarstvo čisti posledice poloma v italijanskih gozdovih.
Zaključujejo popis škode
Zavod zaključuje popis škode, lastniki gozdov so upravičeni zgolj do sofinanciranja stroškov obnove, torej pogozdovanja. »Najprej smo na podlagi snemanja z droni ocenili, da je na huje poškodovanih območjih prizadetih 70.000 kubičnih metrov lesne mase, z natančnejšim pregledom tudi težko dostopnih območij pa smo prišli do ocene 200.000 kubičnih metrov na skupni površini 14.700 hektarjev. Na okoli 280 hektarjih je drevje v celoti poškodovano, predvsem na Polovniku, v Trebuši, okoli Cerkljanskega, Čepovana in Otlice. Na 300 hektarjih je poškodovanega več kot polovica drevja. Vetrolom je najbolj prizadel Tolminsko in Bovško, kjer je polovica vsega poškodovanega lesa,« našteva Kozorog. Na udaru so bili tudi nekateri gozdovi posebnega pomena, predvsem na Kozlovem robu in Gozdiček pri Sotočju pri Tolminu ter Mojska draga v Trnovskem gozdu. Najbolj so poškodovane bukve, ki prevladujejo v severnoprimorskih gozdovih. Zavod je že izdal odločbe za čiščenje okoli četrtine poškodovane lesne mase. Sanacija večinoma že poteka.
