Prihaja čas, ko se bodo vozniki na cesti pogosteje znašli v megli. Živimo namreč v podnebnem pasu, v katerem so take razmere pogoste, in pri tem ne gre drugače, kot da je voznik še posebno previden in upošteva posebna pravila vožnje.
Koristno je vedeti, zakaj megla sploh nastane. »Megla nastane, ko zrak zaradi ohlajanja doseže stanje nasičenosti z vodno paro in se začnejo izločati drobne kapljice. Ločimo radiacijsko meglo, ki nastane nad ravnim ali konkavnim terenom zaradi nočnega ohlajanja, in advekcijsko meglo, ki nastane, ko topel zrak doteka nad hladno vodno površino. Radiacijska megla je predvsem v zimski polovici leta pogosta po dolinah in kotlinah v notranjosti Slovenije, advekcijska pa se pojavlja ob morju v spomladanskem času, ko je morje še hladno,« pojasnjujejo na Agenciji Republike Slovenije za okolje (Arso).
Slovenija je meglena dežela
V Sloveniji se je po ugotovitvah Arsa število dni z meglo v zadnjih desetletjih v urbanih okoljih nekoliko zmanjšalo; sredi osemdesetih so zabeležili celo do 130 dni z meglo na leto, zdaj pa se je številka ustalila pri približno 80. To gre predvsem na račun drugačnih navad pri ogrevanju doma oziroma manjše emisije trdnih delcev, ki služijo kot kondenzacijska jedra. A s spremembami kurilnih navad se to lahko hitro spremeni.
V Sloveniji in okoli nje se megla pojavlja skorajda povsod po nižinskih legah. Posebno problematične so manjše »kotanje«, v katerih megla najhitreje nastane zaradi tega, ker se v njih nabira hladen zrak. To na primer velja za vso Ljubljansko kotlino. V okolici Slovenije naj bodo vozniki previdni na pogosto meglo v Padski nižini in na splošno v ravninskem svetu (Panonska nižina) ter po kotlinah (Celovška, Graška).
Vožnja v takih razmerah ima seveda svoje posebnosti. Strokovnjaki za varno vožnjo opozarjajo, naj v meglenem vremenu najprej zmanjšamo hitrost, vidljivost pa lahko izmerimo glede na količke ob cesti, ki si sledijo na petindvajset metrov. Pravilnost smeri vožnje lahko vozniki spremljajo tudi z orientiranjem po talnih oznakah. Pravilo je, da ob vidljivosti do 50 metrov ne vozimo s hitrostjo, višjo od 50 km/h, pri vidljivosti do 100 metrov je ustrezna hitrost do 80 km/h in pri vidljivosti do 150 metrov hitrost do 100 km/h.
Naslednje pravilo pravi, da je treba pri vožnji v koloni upoštevati ustrezno varnostno razdaljo, in sicer tako, da še vidite zadnje luči vozila, ki mu sledite. Uporaba meglenke je dovoljena le, ko se vidljivost zmanjša na manj kot 50 metrov, uporaba zadnje pa le, ko za vami ne vozi nobeno vozilo.
Posebej previdno na avtocesti
Na nepravilno uporabo meglenke opozarjajo tudi na Agenciji za varnost prometa. »Nepravilna uporaba meglenke, neprilagajanje razmeram na cesti, vse to je po našem mnenju posledica pomanjkljivega znanja o vožnji v megli,« pravijo.
Najhujše nesreče v megli se dejansko zgodijo prav na avtocestah, kjer so hitrosti vožnje višje, poleg tega pa se megla pogosto pojavlja v pasovih, kar voznike zelo preseneti. »Pogosta napaka voznikov, po naših izkušnjah, je nadaljevanje vožnje z enako hitrostjo, kot preden so zapeljali v meglo,« dodajajo na Darsu.
