Še ne dolgo nazaj je v vili na prestižni lokaciji v ljubljanski Rožni dolini deloval medicinski center Med-Art, ena najbolj znanih estetskih klinik pri nas. Med njenimi strankami so bili Rebeka Dremelj, Špela Grošelj, Saša Lendero, Tanja Ribič, Nuška Drašček, Tomaž Mihelič in druge znane osebnosti iz sveta domače estrade. Prav tako je bila klinika priljubljena med vplivneži iz vrst gospodarstva in politike. Zaradi neporavnanih dolgov je šel Med-Art, ki ga je ustanovila Sanda Baler, letos poleti v stečaj. Toda zdaj imajo stranke velike težave, saj je njihova zdravstvena dokumentacija že pred časom izginila iz prostorov klinike. Kartoteke je namreč tik pred stečajem zasegel sodni izvršitelj Franko Slavec. Ta je rubež prostorov zdaj že nekdanje klinike izpeljal na zahtevo Tomaža Drozga, lastnika nepremičnine v Rožni dolini, sicer bolj znanega kot lastnika več medijev.
Kje se zdaj nahaja dokumentacija, uradno ni znano. Izvršitelj Slavec zatrjuje, da jo hrani v svojem skladišču na Primorskem, Medtem se na stečajno upraviteljico Med-Arta, ki ji več mesecev ni uspelo stopiti v stik z izvršiteljem, obrača vse več nekdanjih strank klinike, ki želijo do svojih kartotek. Bojijo se, da bi lahko njihovi zdravstveni in drugi občutljivi osebni podatki prišli v neprave roke. Njihovi strahovi so upravičeni. Vse namreč kaže na to, da se bodo zdravstvene kartoteke znašle na javni dražbi, kupil pa jih bo lahko najboljši ponudnik. Kako je kaj takega sploh mogoče? In zakaj državne institucije tega ne preprečijo?
Pooblaščenka: Nihče ne bi smel odnesti kartotek
Po veljavni zakonodaji do zasega zdravstvene dokumentacije sploh ne bi smelo priti. Kot so nam pojasnili v uradu informacijske pooblaščeke Mojce Prelesnik, je tovrstna dokumentacija izvzeta iz izvršilnih postopkov.
Opozorili so, da je lahko predmet izvršbe »vsaka dolžnikova stvar ali premoženjska oziroma materialna pravica, če ni z zakonom izvzeta iz izvršbe«. Med izjeme sodijo osebni podatki, ki so varovani kot temeljna pravica tako po slovenskem kot pravu EU. »Pri osebnih podatkih torej ne gre za princip lastninske pravice, ki vključuje tudi razpolaganje z lastno stvarjo, na primer odsvojitev, pač pa gre za temeljno človekovo pravico, ki se ne more dati na razpolago,« so poudarili v uradu, ki je na podlagi naših vprašanj že v petek odprl inšpekcijski postopek.
Posebej občutljivi so zdravstveni podatki, ki uživajo posebno varstvo. Tako mora zasebni zdravnik, ki preneha z opravljanjem dejavnosti, izročiti vso zdravstveno dokumentacijo drugemu zdravniku, ki s soglasjem zdravniške zbornice prevzame opravljanje njegove službe. Če tega ne naredi, imenuje zbornica začasnega upravitelja dokumentacije. Toda v primeru klinike Med-Art je šlo več stvari hudo narobe.
Kliniko v stečaj poslal znani medijski lastnik
Maja letos so kliniko zaradi neplačanih obveznosti deložirali iz luksuzne nepremičnine, ki se nahaja ob vznožju Rožnika, v neposredni bližini vile Podrožnik in nasproti rezidence ameriškega veleposlanika. Rubež je zahteval lastnik nepremičnine Tomaž Drozg. Gre za ustanovitelja medijske hiše Adria Media, ki ima ob spletnem portalu Metropolitan v lasti še revije Story, Cosmopolitan, Elle in Avtomagazin. Njen večinski delež je Drozg leta 2021 prodal skupini United Group, ki je v lasti srbskega medijskega mogotca Dragana Šolaka.
Postopek deložacije je izpeljal izvršitelj Slavec, ki je ob tem zasegel več sto predmetov, od pohištva do medicinske opreme in pripomočkov. Med njimi je bilo tudi za več škatel poslovne dokumentacije, v kateri so bile tudi zdravstvene kartoteke. Vse te premičnine je Slavec odpeljal v več kot sto kilometrov oddaljeno skladišče v Dekanih.
Manj kot mesec dni pozneje je sodišče na zahtevo Drozga poslalo Med-Art v stečaj. Sodišče je za stečajno upraviteljico imenovalo Jožico Vindiš, ki je skušala ugotoviti, kaj vse so upniki že odnesli iz prostorov klinike, zavarovati pa je morala zdravstveno dokumentacijo.
Stečajna upraviteljica ne more do zaseženih predmetov
Začela se je kalvarija, ki traja še danes. Najprej je upraviteljica skušala najti izvršitelja. Ta se je po več urgencah šele konec junija odzval z dopisom, v katerem je upraviteljico pozval k takojšnjemu prevzemu predmetov, ki jih je zasegel. Če tega upraviteljica ne bi želela storiti, bi mu morala plačati 10.500 evrov predujma za šestmesečno hrambo premičnin, ki po njegovih besedah skupaj zasedajo kar okoli 85 kvadratnih metrov površin. V nasprotnem primeru bi jih začel prodajati najboljšim ponudnikom.
Upraviteljica Vindiš si je želela ogledati zasežene predmete, da bi lažje presodila, ali bi jih bilo smiselno preseliti na drugo, cenejšo lokacijo. A je naletela na težave. Po večkratnem usklajevanju ji je Slavec omogočil ogled, a le manj kot šestine vseh zaseženih predmetov. Preostanek se je namreč nahajal pri njegovem sosedu, ki pa ima skladišče zagrajeno z visoko žičnato ograjo. »Tako smo zaradi nekorektnega postopanja upravitelja opravili 500 km poti in povzročili stroške v postopku,« je v poročilu sodišču poudarila upraviteljica.
Na koncu se je dogovorila, da jim bo izvršitelj posredoval fotografije preostalih sredstev, a tega (še) ni storil. »Izvršitelj je potrdil, da naj bi se v sosedovem skladiščnem prostoru nahajala tudi poslovna dokumentacija, naložena na dveh paletah. Tudi prevzem slednje nam ni bil omogočen,« je pojasnila in večkrat opozorila, da ima veliko težave pri komunikaciji oziroma odzivnostjo izvršitelja.
»To so papirji. Za nas niso vredni nič«
Upniki, med katerimi je država, se na poziv upraviteljice za založitev 10.500 evrov sredstev niso odzvali. Izvršitelj bo zato v kratkem začel s postopki unovčevanja premoženja. Toda še vedno ne želi predati zdravstvene dokumentacije, ki je po zakonu sploh ne bi smel zaseči.
»Upraviteljica je bila pozvana, da prevzame dokumentacijo, vendar tega ni storila,« je v petek povedal Slavec. V roku 14 dni naj bi jo znova pozvali k prevzemu. »Če ne bo odziva, bo šla dokumentacija v uničenje. To so papirji. Za nas niso vredni nič,« je dodal. Zagotovil je, da je upraviteljica o vsem obveščena, prav tako sodišče.
Medtem ko bo njegove navedbe preveril urad informacijske pooblaščenke, je upraviteljica sodišče že obvestila, da »ni seznanjena, dokumentacija katerih oseb se nahaja v hrambi pri izvršitelju«. To pomeni, da niti nima nadzora nad tem, kdo ima dostop do dokumentacije, niti ne ve, kje ta sploh trenutno je. Nekdanje stranke Med-Arta, ki želijo svoje kartoteke, je zato obvestila, naj se obrnejo neposredno na izvršitelja.
