Strateški svet za zdravstvo, ki pod vodstvom kirurga Erika Breclja že od začetka leta pripravlja predloge za prenovo zdravstvenega sistema, ima novega člana.
To je postal Janez Poklukar, nekdanji minister za zdravje v zadnji vladi Janeza Janše, ki je zdaj zaposlen kot internist v Splošni bolnišnici Jesenice. Njegovo ime je tako že navedeno na seznamu članov, objavljenem na uradni spletni strani vlade. Kdo ga je predlagal, za zdaj ni znano. »Šlo je za predlog drugih, s katerim sem se sam strinjal. Le tako vemo, kaj se je prej dogajalo. Pri nas vsak minister začne zgodovino pisati na novo. Tudi zato ne pridemo nikamor,« pa nam je predsednik strateškega sveta Erik Brecelj odgovoril na vprašanje, ali je bil Poklukar vanj imenovan na njegov predlog.
Poklukar je drugi nekdanji minister za zdravje v strateškem svetu, ki bo v četrtek predstavil ukrepe, načrtovane za naslednja dva meseca. Že od prej je njegov član Dorjan Marušič, ki je ministrstvo vodil v času vlade Boruta Pahorja (2010-2011).
Epidemija, plačni ekscesi in afera s cepljenjem
Kot je znano, je Poklukar vodenje ministrstva prevzel februarja 2021. Veljal je za Janševo osebno izbiro, čeprav so v NSi zatrjevali, da so ga predlagali tudi sami. Na položaj je prišel po odstopu Tomaža Gantarja, pri čemer je ta resor v vmesnem obdobju začasno vodil takratni premier Janša. Pred tem je bil Poklukar generalni direktor UKC Ljubljana, največje bolnišnice v državi, na čelo katere je prišel v času vlade Marjana Šarca, ko je ministrstvo vodil Aleš Šabeder.
Njegov mandat na ministrstvu je zaznamovala epidemija covid-19, med katero so v bolnišnicah in zdravstvenih domovih, zaprtih za paciente, padali plačni rekordi med zdravniki. Čeprav je Poklukar kmalu po prihodu na ministrstvo napovedal revizijo teh plačil, se je hitro izkazalo, da so bila ta v UKC Ljubljana ekscesna že, ko je bil sam generalni direktor. Povprečne plače tamkajšnjih 30-tih rekorderjev v decembru 2020 so recimo znašale 18.200 evrov bruto.
Kot smo takrat razkrili, so bili med prejemniki najvišjih zneskov tudi zdravniki, ki med epidemijo niso delali v tveganih okoljih in niso bili v stiku z bolniki. To jim je omogočil sklep o izplačilu dodatka za nevarnost in posebne obremenitve, pod katerega je podpisan Poklukar. Dodatke so tako prejemali vsi, ki so se v času epidemije nahajali v prostorih UKC Ljubljana. Še več, dobili so jih za vse ure, ki so jih tam preživeli – četudi je bil njihov oddelek zaprt ali pa je zaradi strahu pred širjenjem okužb deloval v močno omejenem obsegu.
Ob prihodu na ministrstvu je Poklukar prevetril strokovno skupino za covid-19, ki je Janševi vladi svetovala pri ključnih ukrepih v boju proti epidemiji. Vanjo je ponovno imenoval Maria Fafangla, prvega epidemiologa Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), iz nje pa se je takrat moral posloviti Marko Bitenc, najvplivnejši zasebni zdravnik pri nas, čigar vpliv se je okrepil med ministrovanjem Danijela Bešiča Loredana.
Hotel je biti župan, po porazu izpodbijal volilne rezultate
Največja afera Poklukarjevega mandata je bila povezana s cepljenjem. Izbruhnila je po smrti 20-letne Katje, ki je umrla po prejemu odmerka cepiva Janssen. Tega je ministrstvo za zdravje z odlokom dalo na voljo kot možnost za izpolnjevanje pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja (PCT), ki je bilo jeseni 2021 dejansko vstopnica v javno življenje – in to, četudi ga v nekaterih evropskih državah niso ponujali mlajšim od 50 let. Vse pozive k odstopu je Poklukar takrat zavrnil.
Po zamenjavi oblasti se je Poklukar podal v lokalno politiko. Na lanskih lokalnih volitvah je njegova lista osvojila večino mest v svetu občine Gorje. Kandidiral je tudi za župana, a ostal kratek za 21 glasov. S porazom ni bil zadovoljen. Na volilno komisijo je vložil pritožbo zoper »nepoštene volitve« in zahteval razveljavitev volilnih rezultatov. Kot je opozarjal njegov tabor, so pri pregledu volilnih imenikov ugotovili, »da so si nekateri podpisi precej podobni«. Komisija je Poklukarjev ugovor zavrnila. Poklukar je še vedno tudi predsednik turističnega društva Gorje, ki upravlja sotesko Vintgar, eno naših v svetu bolj poznanih naravnih znamenitosti, ki jo je država razglasila tudi za spomenik državnega pomena.
25 ljudi, ki pripravlja predloge reforme
Strateški svet za zdravstvo ima tako po novem 25 članov. Že od prej so v njem ob Breclju in Marušiču sedeli:
- Tit Albreht, predavatelj na fakulteti za zdravstvo Angele Boškin,
- Monika Ažman, predsednica zbornice zdravstvene in babiške nege,
- Gregor Cuzak, generalni sekretar zveze pacientov,
- Petra Došenović Bonča, strokovnjakinja za ekonomiko zdravstva,
- Vojko Flis, nekdanji in bodoči prvi mož UKC Maribor,
- Branko Gabrovec, direktor NIJZ,
- Azra Herceg in Valentina Prevolnik Rupel, državni sekretarki na ministrstvu,
- Radko Komadina, strokovni direktor Splošne bolnišnice Celje,
- Dolores Kores, nekdanja direktorica urada za mladino,
- Hajdi Kosednar iz centra za informatiko pri NIJZ,
- Alan Medveš, sekretar v državnem zboru,
- Rok Ravnikar, družinski zdravnik,
- Anka Rode, nekdanja direktorica zavoda za zaposlovanje,
- Tjaša Sobočan z ministrstva za digitalno preobrazbo,
- Peter Radšel, predstojnik kliničnega oddelka za intenzivno medicino v UKC Ljubljana,
- Egon Stopar, direktor zdravstvenega doma Ajdovščina,
- Grega Strban, profesor z ljubljanske pravne fakultete,
- Mira Šavora iz ortopedske bolnišnice Valdoltra,
- Igor Švab, dekan ljubljanske medicinske fakultete,
- Iztok Takač, strokovni vodja klinike za ginekologijo v UKC Maribor in
- Ana Vodičar iz zavoda za zdravstveno zavarovanje.
