Domovi za starejše občane (DSO) so z dovoljenjem ministrstva za solidarno prihodnost avgusta dvignili oskrbnine v povprečju za šest odstotkov. Do tokratne podražitve je prišlo, ker država domovom več ne sofinancira stroškov. Konec junija se je namreč iztekla veljavnost zakona o nujnih ukrepih za povečanje prihodkov upokojencev in omejitev dviga oskrbnin na področju socialnega varstva, ki je bil sprejet oktobra lani. V zadnjih treh mesecih je to že druga podražitev domske oskrbe.
Cene oskrbe so zvišali tudi pomurski javni domovi za starejše. Dom starejših Rakičan je v skladu z navodili ministrstva cene oskrbe zvišal za od 4,5 do 6,7 odstotka, različno po enotah. V enoti Rakičan je cena oskrbe I v dvoposteljni sobi (najnižja cena) 22,94 evra na dan, oskrba IV, prav tako v dvoposteljni sobi (izhodiščna cena), pa 36,18 evra. V Domu starejših občanov Ljutomer je cena oskrbe I višja za 6,1 odstotka, kar je 23,12 evra na dan, cena oskrbe IV, ki je višja za šest odstotkov, pa 40,60 evra na dan. V Lendavi je osnovna cena oskrbe I po 6,1-odstotni uskladitvi 22,83 evra na dan, oskrba IV pa je dražja za 6,8 odstotka in znaša 36,52 evra na dan.
Med kladivom in nakovalom
Zaradi nove podražitve so v skrbeh stanovalci in njihovi svojci, ki doplačujejo oskrbo, saj ne vedo, ali bodo v prihodnje to še zmogli plačevati. »Zdaj plačujem za oskrbo za mamo 800 evrov na mesec, bojim pa se, kako bo, če bo zbolela. Takrat bo ta znašala 1300 evrov,« je povedala mlajša upokojenka, ki ima tudi sama skromne dohodke. Nekateri sorodniki strošek oskrbe znižujejo tudi tako, da svojcu ne plačujejo domske malice, ampak mu sami prinašajo kakšno sadje, napitke ali prigrizke, ki jim jih potem zaposleni ponudijo iz njihove osebne omarice.
Med kladivom in nakovalom so se znašli tudi domovi sami, saj že ugotavljajo, da zdajšnji dovoljen dvig cen oskrbe ne bo zadoščal za kritje vseh stroškov. Za vzdržnost poslovanja in ohranjanje kakovosti storitev bi bil potreben po izračunu Skupnosti socialnih zavodov Slovenije (SSZS) dvig cen oskrbe za najmanj 12 in vse do 25 odstotkov. Kako bo zvišanje cen spremenilo strukturo plačnikov, je težko napovedati, a pričakovati je, da se bo povečal delež stanovalcev, ki s svojimi prihodki ne bodo mogli več sami plačati celotne domske oskrbe. To pomeni, da bodo (višjo) razliko doplačevali bodisi njihovi svojci ali občine, iz katere prihajajo.
Škarje se odpirajo
Razlika med zdajšnjim dvigom cen oskrbe in višjimi stroški pomeni, da bodo domovi za starejše poslovali z izgubo oziroma bodo to zniževali s črtanjem večine aktivnosti in izobraževanj za zaposlene ter varčevali še na drugih področjih. Vpliv omenjene razlike bo opazen jeseni, ugotavljajo v ljutomerskem domu, bo pa višina odvisna predvsem od nadaljnje rasti cen pri dobaviteljih. Za zdaj ta znaša približno šest odstotkov prihodkov, ugotavljajo v Ljutomeru. To vrzel skušajo zakrpati z notranjimi ukrepi. Podobno ugotavljajo tudi v lendavskem domu.
Število zaposlenih po normativu, a težava so bolniške
Ob nižjih prihodkih in vse višjih stroških domove za starejše na slovenski ravni pesti še veliko pomanjkanje kadra. Trije pomurski domovi v državni lasti tega problema v tako veliki meri še ne občutijo in po številu zaposlenih, ki jih sicer veliko težje dobijo kot v preteklih letih, še vedno dosegajo kadrovski normativ. »Slovenski normativ je v primerjavi z evropskim zelo skromen in žal mi je, da ob zdajšnji kadrovski zasedbi stanovalcem ne moremo ponuditi več,« pravi ena od medicinskih sester, ki v domu za starejše dela že več kot trideset let. Veliko lažje jim je bilo pripravljati na primer skupno peko potic.
Ob tem pa v vseh treh domovih ugotavljajo še razmeroma visok delež bolniških izostankov. Ta je posledica tako (fizičnih) obremenitev na delovnem mestu kot tudi razmeroma visokega deleža starejših delavcev. V Lendavi je dolgotrajno odsotnih 4,5 delavca, narašča še delež kratkotrajnih bolniških izostankov. V Ljutomeru je dnevno odsotnih povprečno 13,54 delavca, v rakičanskem domu je od vseh zaposlenih trenutno na bolniškem dopustu 29 ljudi.