Ključna pri reševanju lanskih težav je bila dobava vode iz kraškega vodovoda. Kako pomemben je ta vodovod za obalo?
“Med vodovodoma imamo zgrajeno povezavo, ki je bila lani poleti ključna in si jo po takratnih izkušnjah prizadevamo nadgraditi. Potem bi lahko, če se bodo lanskoletne razmere ponovile, od Kraškega vodovoda dobivali večje količine. Tako smo v dogovoru z ministrstvom za naravne vire in prostor zapisali v srednjeročnih ukrepih, za katere so po zagotovilih ministrstva predvideli več kot 90 milijonov evrov. Povezava s Kraškim vodovodom je za oskrbo slovenske Istre - poleg povezave s hrvaškim Istarskim in po novem tudi s tržaškim vodovodom - ključna. Lani je bil prav kraški vir najzanesljivejši med vsemi petimi, če upoštevamo, da so peti vir predstavljali prevozi vode iz reke Unice. Vseskozi nam je zagotavljal 100 litrov vode na sekundo, medtem ko so drugi viri s trajanjem suše postajali iz dneva v dan skromnejši.”
“Po drugi strani pa smo lani spoznali ranljivost kraškega vira, saj je črpališče močno ogrožal požar in so ga gasilci rešili v zadnjem trenutku. Če jim to ne bi uspelo, bi Kras ostal brez vode in posledično tudi slovenska Istra. Ker pa vodo črpajo iz globine 600 metrov, potrebujejo ogromno električne energije, ki se je v drugi polovici lanskega leta podražila za deset- do dvanajstkrat. Od vseh naših virov je ta vir, žal, tudi najdražji.”
Ste se že kaj dogovorili o odjemu postojnske vode?
“Z javnim podjetjem Kovod iz Postojne smo v stalnih stikih kot tudi s postojnsko in pivško občino. Omenjeni srednjeročni ukrepi predvidevajo tudi to povezavo, da bi vodo iz postojnskega omrežja povezali do Rodika, ki je stična točka z našim sistemom. V vsakem primeru bo potrebno dograditi oziroma nadgraditi zdajšnje vodovodno omrežje.”
Koliko ste to poletje jemali italijanske vode?
“Nič, ker zaradi zadostnih količin v našem osnovnem viru, izviru reke Rižane, za to ni bilo potrebe. Na novo vzpostavljena povezava z italijansko stranjo nam poslej predstavlja nujno manjšo rezervo za hude čase. Lani bi, na primer, nadomestila prevoze s cisternami. Letošnje poletje je posebno, nadpovprečno vodnato, v prihodnje nas prej čaka ponovitev lanskega kot letošnjega poletja, ko glavnino potrebnih količin pitne vode zagotavljamo iz lastnega vira. Pretok Rižane je s 500 litri na sekundo zdaj štirikrat večji od minimalno potrebnih pretokov. Takoj po padavinah so bili pretoki tudi desetkrat, dvajsetkrat večji. Podtalnico smo to poletje črpali vsega nekaj dni in hkrati povečali odjeme iz Kraškega in Istarskega vodovoda.”
Je možno, da država zaradi nedavnih poplav ne bo nadaljevala komaj dobro začetih postopkov za izbiro dodatnega vodnega vira za slovensko Istro?
“Vselej so možni različni scenariji. Zavedati se moramo, da v slovenski Istri iz pip priteka zdravstveno ustrezna pitna voda, medtem ko morajo vodo na pred kratkim poplavljenih območjih prekuhavati in je niti nimajo povsod. Kjer so poškodovani celi odseki vodovodnega omrežja, so začasno vzpostavili povezavo za prvo silo do domov za upokojence, bolnišnic in stanovalcev, da bi si ti lahko čim prej očistili bivališča. Z ustreznim materialom smo tamkajšnjim vodovodom tudi sami pomagali, kolikor smo lahko. Toda to so začasne rešitve, kajti nadomestne povezave potekajo po površju, voda v njih se pregreva in ne moremo govoriti o varni oskrbi s pitno vodo. Pozimi bodo izpostavljene zmrzovanju. Poplavljenci so se torej znašli v okoliščinah, katerim smo se mi lani trudili ubežati. Zavedati se moramo, da jim je zalilo celotne sisteme ter poplavilo vodohrane, čistilne naprave in druge objekte, ki so zdaj polni mulja. Obnova bo dolgotrajna, težko si predstavljam, kdaj bo tam spet tako, kot je bilo. Potrebovali bodo veliko denarja, materialov, strokovnih ekip...”
Kateri dodatni vodni vir v slovenski Istri sami zagovarjate?
“Podnebne spremembe in narava nas že nekaj časa opozarjajo, v kateri smeri bi morali iskati rešitve. Tudi sami zagovarjamo ureditev zadrževalnika ali akumulacije, naj bo to v Kubedu ali kje druge, in pri tem bomo vztrajali. Prav s poplavami se je namreč potrdilo, da je zadrževanje vode še posebej ob viških padavin neizbežno; tudi zato, da nadzorujemo vodotoke in njihove pretoke, ne samo zaradi oskrbe z vodo in namakanja kmetijskih površin. Brez zadrževalnikov si vsega naštetega v prihodnje ne predstavljam, kot si v Dolomitih že nekaj desetletij ne zamišljajo smučanja brez umetnih jezer za zasneževanje.”
Nas je poletje 2022 kaj izučilo?
Nas je lanskoletna izkušnja s sušo, kakršni smo bili Primorci priče leta 2003 in morda še leta 2012, kaj naučila o varčevanju s pitno vodo? Koliko vode porabimo letos?
“V istem obdobju, juniju in juliju, ko smo imeli letos dovolj padavin, je bila poraba podobna lanski, ko smo izdajali ukrepe in prepovedi posebne rabe. A to bi bolj kot osveščenosti ljudi pripisal temu, da pridelovalnih površin zaradi namočenosti zemlje niso zalivali s pitno vodo in da komunalna podjetja skorajda ne namakajo zelenic. Velik vpliv ima tudi poraba v turizmu, ob slabšem vremenu pa je takoj manj kopalcev in posledično manj tuširanja na kopališčih in tudi pranja plovil, vozil, dvorišč, ulic in trgov. Ker so lani v tem obdobju nekateri še koristili turistične bone, so bile turistične zmogljivosti julija letos najbrž nekoliko slabše zasedene... V konicah, ko je vreme lepo in so temperature visoke, še vedno porabimo 400 do 450 litrov pitne vode na sekundo, kot smo jo v prejšnjih sezonah. Lani v času suše in omejitev in letos v obdobju padavin pa je poraba upadla na 320 do 350 litrov na sekundo.”
Bi v slovenski Istri za namakanje zelenic in kmetijskih površin ter čiščenje ulic, avtomobilov in podobnega kazalo prepovedati uporabo pitne vode? Smiselna bi bila uporaba podtalne, reciklirane ali zajete vode.
“To bi težko prepovedali, ker ni povsod možno. Zagotovo pa morajo našteti ukrepi postati naša strategija za prihodnost in tudi naša bodoča dejanja. Vodo, strešno, meteorno v manjših zadrževalnikih bi morali sistemsko zajemati tudi doma. S tlakovanjem površin meteorno kanalizacijo oziroma vodo, ki bi prodrla v podtalje, zdaj po najkrajši poti odvedemo in s tem vplivamo na naravni ciklus vodnega kroga. Lahko se tudi vprašamo, koliko poletij bomo še - ob vse hujših sušah, globalnem segrevanju in posledičnem pomanjkanju vode - uspevali ohranjati zelene gredice in zelenice. Poleti se pri nas trava običajno posuši in ne moremo pričakovati angleške travice.”
Je odločevalcem v Ljubljani jasno, da se nam poletje 2022 lahko ponovi že prihodnje leto?
“Verjamem, da je jasno njim kot vsem nam. Tudi v naše letno poročilo za lansko leto smo napisali, da bosta na našo prihodnost vplivala dva ekstremna pojava, suše in poplave, in da se bomo morali nanje prilagoditi. Ob tem želim poudariti še nekaj: upam, da so nas nedavna neurja izučila tudi, da je solidarnost ena temeljnih vrednot človeške družbe. V preteklosti smo jo velikokrat pogrešali, ko smo iskali rešitev za zadostno in zanesljivo oskrbo slovenske Istre s pitno vodo. Skrb za soljudi je vselej pomembna in ne zgolj takrat, ko gre za ekstremne nesreče.”
