V občini Braslovče, kjer je narasla Savinja poplavila več kot 250 stanovanjskih zgradb, s stroko in z državo pretresajo možnost preselitve dveh naselij na območju Letuša na drugo, varnejše mesto v občini. Na območju, kjer je zdaj približno 150 hiš, pa bi zgradili suhe zadrževalnike in s tem prispevali k širši poplavni varnosti.
Župan Braslovč Tomaž Žohar je pojasnil, da iščejo optimalne rešitve, da bi socialno in finančno pomagali vsem ljudem, ki so ostali brez domov, in obenem izvedli ukrepe, ki bodo dolgoročno prispevali k poplavni varnosti v celotnem porečju reke Savinje, od Solčave do Laškega. Pri tem sodelujejo s stroko, z ministrstvom za naravne vire in prostor, z direkcijo za vode in s hidrologi.
Po njegovem mnenju je edina prava pot, da se Savinja na nekaterih mestih v primeru velikih voda nadzorovano razliva.
Kot je še dejal, je prvo takšno razlivno območje tam, kjer je poplavilo zdaj in kjer se je Savinja v zgodovini že večkrat razlivala. Od leta 1990 je bilo območje po njegovih besedah poplavljeno že štirikrat. »Slovenija je naredila napako, ko je v preteklosti urbanizirala območja, kjer so imeli vodotoki razlivna območja v primeru velikih voda. In mi želimo to popraviti. Po drugi strani želimo pomagati vsem, ki so ostali brez domov,« je povedal Žohar.
Uresničljiva zamisel?
Občina Braslovče zato zdaj načrtuje, da bi preselila dve naselji na levem in desnem bregu Savinje na območju gmajn v Letušu, kjer je približno 150 hiš. Zanje bi zagotovila prostor v drugem delu občine, ki je varno pred poplavami. Po nekaterih neuradnih informacijah naj bi bilo to na območju naselja Rakovlje. Odločitev naj bi bila znana v naslednjih dveh mesecih.
Če se bodo odločili za tovrsten poseg, ki bi bil zagotovo eden večjih, če ne celo največji v zgodovini občine, naj bi hiše na ključ zgradili v dveh letih. »Trenutno smo vsi tako na lokalni kot na državni ravni ne samo motivirani, ampak proaktivni, dejansko delamo ukrepe in korake v tej smeri,« je še dodal Žohar. In kaj pravijo na to tamkajšnji prebivalci? Mnenja so deljena. Nekatere namreč skrbi, kakšna bi bila na novem mestu kakovost bivanja, saj so bili do zdaj vajeni mirnega zelenega okolja. Občina zato načrtuje sestanek s krajani.
Ponekod ni mogoče živeti
Da nekatera območja, ki so bila do zdaj večkrat poplavljena, niso primerna za bivanje, je jasen tudi gradbeni inženir in hidrolog Rok Fazarinc, ki je bil ob ministru za naravne vire in prostor Urošu Brežanu eden osrednjih strokovnjakov na torkovem prvem srečanju sveta za vode. Fazarinc je poudaril, da ponekod ne bo več mogoče živeti. »Od tam, kjer globina vode ali hitrost vodnega toka ogrožata človeška življenja, se je treba umakniti. Drži, da so to širši, tudi sociološki in psihološki problemi, ampak jih bo treba premostiti, med drugim s strokovnimi argumenti in pogovorom, da se bo ustvarilo ustrezno zaupanje med stroko in tistimi, ki se bodo morali preseliti,« je povedal v oddaji Odmevi na nacionalni televiziji.
