Konec oktobra 2018 je za pretresljive prizore na območju občine Tržič poskrbela reka Tržiška Bistrica. Vasici Dolina in Jelendol sta čez noč ostali odrezani od sveta, ob tem je v Tržiču reka odnesla hišo. Voda je najprej odtrgala steno, nato je za steno šla celotna hiša. Domačini so uspeli rešiti le avtomobile. Še večja katastrofa se je odvila leta 18. septembra 2007, ko je katastrofalna vodna ujma, ki je pustošila na Gorenjskem, terjala štiri življenja. Takrat je bilo najhuje v občini Železniki, kjer so škodo ocenili na skoraj 70 milijonov evrov. Že takrat so jo slabo odnesli tudi v Tržiču, ob nekaterih drugih občinah pa je bilo hudo tudi na območju Kropo. Na teh območjih so se ob nedavni katastrofi, ki je bila še precej večjih razsežnosti, dobro izkazali. Obnesli so se tako v Železnikih kot v Kropi in Jelendolu, vendar je bilo ključno tudi čiščenje, kar so bili v občinah primorani storiti na lastno pest.
Železniki v tokratnih poplavah niso bili posebej prizadeti. "Imeli smo srečo, količina padavin je bila namreč malo manjša kot leta 2007, poleg tega se izvajajo ukrepi protipoplavne zaščite porečja Selške Sore," je dejal župan Občine Železniki Marko Gasser. Nekateri nujni ukrepi na strugi Selške Sore so bili izvedeni kmalu po takratni vodni ujmi. Glavnina protipoplavnih ukrepov, ki so jih začrtali v državnem prostorskem načrtu, pa se je začela uresničevati šele lani in še ni končana, so pa nekateri izmed ukrepov že izvedeni.
Med ključnimi ukrepi, ki so rešili Železnike, je župan izpostavil odstranitev Dermotovega jezu s poglobitvijo struge. Prav tako je svojo vlogo odigral zgornji jez, kjer se je odložila velika količina naplavin, še večja pa na samem zadrževalniku pod Sušo. "Brez tega bi vse to prišlo v Železnike, naplavine bi se odložile na območju Dermotovega jezu in Sora bi se dvignila ter poplavila," je orisal župan.
Ključno čiščenje in vzdrževanje
Hkrati je opozoril, da je poleg ureditve strug, zaplavnih pregrad in zadrževalnikov ključno tudi njihovo čiščenje in vzdrževanje, kar je sicer v pristojnosti Direkcije RS za vode oziroma koncesionarja. Vendar so v občini zaradi hudega deževja v noči na 4. avgust samoiniciativno s stroji sproti odstranjevati veje, drevje in prod iz struge, s čimer so nadaljevali še cel petek in soboto.
Čistili so v krajih Dolenja vas, Selca, Studeno, Martinj Vrh, Davča in Sorica, torej je vse od izvira Selške Sore dolvodno. "Če pride do zajezitve kot leta 2007, potem pride do rušilnega poplavnega vala in nas nobena infrastruktura več ne reši, zato je treba odstranjevati naplavnine," je dejal župan in poudaril, da so protipoplavni objekti učinkoviti, vendar le, če se vzdržujejo.
"Vsak protipoplavni ukrep je zlata vreden"
Tudi na območju Završnice in v Tržiču so bile primorane med nedavno ujmo lokalne skupnosti same poskrbeti za odstranjevanje proda in naplavin iz vodotokov. "Da bi odvrnili še večjo nevarnost, smo prve ukrepe izvedli sami, takrat se seveda ne sprašujemo, čigava je pristojnost," je poudaril žirovniški župan Leopold Pogačar. Na območju tržiške občine so gasilci in civilna zaščita s pomočjo zasebnikov z mehanizacijo s hitro intervencijo preprečili nadaljnje razlivanje Mošenika in rešili cesto proti Ljubelju, je povedal tamkajšnji župan Peter Miklič.
Izkazali so se protipoplavni ukrepi, ki so bili po ujmi v Jelendolu leta 2018 izvedeni na Tržiški Bistrici, in tudi pregrade pod Korošico, saj bi sicer lahko grušč in voda uničila celoten Podljubelj. "Vsak protipoplavni ukrep je zlata vreden," je poudaril Miklič in opozoril, da ne smemo več pozabljati nanje, saj se nekdaj stoletne vode sedaj pojavljajo precej pogosteje.
Občina je stvari vzela v svoje roke
Tudi v Kropi so protipoplavni ukrepi, urejeni po vodni ujmi leta 2007, zdržali. Vendar je tudi tu občina stvari vzela v svoje roke in poskrbela za vzdrževanje. "Vsekakor so se vlaganja v protipoplavno zaščito izkazala za dobro, predvsem pa je pomembno, da se vodotoki redno preventivno čistijo, za kar pri nas po letnem načrtu skrbi Komunala Radovljica," je pojasnil radovljiški župan Ciril Globočnik.
Prepričan je, da bo po sedanji ujmi tudi država njihovemu vzdrževanju namenila več pozornosti. "Vedno mora priti do kakšne katastrofe, da se stvari premaknejo, čeprav smo župani na to problematiko že leta opozarjali," je izpostavil. Kot je poudaril preddvorski župan Rok Roblek, so državi predlagali tudi možne rešitve.
Pojasnil je, da morajo brežine vodotokov drugega reda vzdrževati mejaši sami, vendar za to dejansko skrbijo le ob hišah in vrtovih, na območju gozdov pa ne, tako deroča voda s seboj prinese ogromno plavja, ki uničuje infrastrukturo brez ozira na občinske meje. Zato se Robleku zdi smiselno, da bi država skrb za te vodotoke prenesla na občine, ki bi za vzdrževanje skrbele koordinirano.
Za vodotoke prvega reda pa se mu zdi prav, da zanje skrbi država, vendar zagotovo v drugačni obliki kot doslej, ko to poteka z regijskimi izpostavami in koncesijami, saj gradbena mehanizacija, kot se je izkazalo tudi sedaj, predstavlja ozko grlo, ki ga je treba upoštevati. "V enem tednu ni mogoče pripraviti vodotokov in jih tudi ne sanirati. Potrebna je okrepitev ekip in načrtovanje vzdrževanja, da se zagotovi varnost prebivalstva," je poudaril Roblek.
Škofjeloški župan Tine Radinja se je v dneh po ujmi že pogovarjal z ministrom za naravne vire in prostor Urošem Brežanom ne le o sanaciji temveč tudi o vzdrževanju vodotokov. "Mislim, da bi se morali reorganizirati, finančno in kadrovsko okrepiti ter se ravnanja z vodotoki, še zlasti hudourniki, lotiti na povsem drugi ravni," je sklenil Radinja.
