Napolnjenost evropskih podzemnih skladišč je že v teh dneh pri več kot 91 odstotkih, kar je v primerjavi z enakim časom lani za 16 odstotnih točk več. Cilj 90-odstotne napolnjenosti do 1. novembra, ki ga določa uredba EU o skladiščenju plina, je tako dosežen več kot dva meseca pred rokom. Če je bila lani zaskrbljenost glede zanesljivosti oskrbe in cen spričo posledic ruskega napada na Ukrajino na vrhuncu, je letos slika povsem drugačna.
Pri največjem slovenskem veletrgovcu s plinom Geoplin, na katerega odpade okoli tri četrtine vsega veleprodajnega trga v državi, so za STA navedli, da letošnja oskrba odjemalcev z zemeljskim plinom poteka nemoteno. Uvoz plina v EU po vseh glavnih plinovodih je okrnjen zgolj na zmogljivostih, kjer potekajo vzdrževalni posegi v skladu z letnimi vzdrževalnimi programi.
Tudi v sistemskem operaterju plinovodnega omrežja Plinovodi resnejših bojazni ne vidijo. Navedli so, da so razmere na področju oskrbe s plinom v primerjavi z enakim obdobjem lani bistveno boljše. Delež dobav plina po plinovodih iz Rusije se je po podatkih Evropskega združenja operaterjev prenosnega plinovodnega omrežja letos znižal pod 10 odstotkov. S tem se je izpostavljenost nekdaj največji dobaviteljici EU, ki je predvsem po agresiji na Ukrajino energijo uporabljala kot geopolitično orožje, občutno zmanjšala.
Za države, v katerih ni skladiščnih zmogljivosti, torej tudi za Slovenijo, zgoraj navedena uredba EU določa, da imajo njihovi veletrgovci dostop do rezerv plina v drugih državah. Na voljo jim je skladiščna zmogljivost, enakovredna 15 odstotkom letne porabe plina v zadnjih petih letih, pri čemer morajo prispevati tudi k pokrivanju finančnega bremena obveznosti skladiščenja. "Geoplin ima najete potrebne zmogljivosti v evropskih skladiščih in jih bo napolnil v predpisanih rokih," so zapisali v družbi. "Tako bojazni, povezanih z oskrbo, ni," so zatrdili pri Geoplinu. Dodali so, da je uvoz utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) nekoliko nižji kot pred letom, a še vedno razmeroma visok.
Padajoči trend
Bistveno bolj ugoden kot lani je tudi cenovni vidik oskrbe. Kljub občasnim nihajem predstavljajo trenutne veleprodajne cene le okoli šestino ravni ob enakem času lani, so navedli pri Geoplinu. Cene plina imajo v letu 2023 kljub nihanjem padajoč trend, so dodali v Plinovodih.
Cena megavatne ure plina za dobavo v naslednjem mesecu je na nizozemskem vozlišču TTF trenutno pri nekaj več kot 40 evrih, lani ob tem času je bila pri 300 evrih. Je pa vseeno še vedno nekoliko višja kot pred ruskim napadom na Ukrajino.
Drugi viri
Od začetka tega se Slovenija po desetletju premora prek italijanskega omrežja spet oskrbuje tudi s plinom iz Alžirije. Dobave zemeljskega plina po pogodbi z alžirskim velikanom Sonatrach po zagotovilih Geoplina potekajo nemoteno in skladno s pogodbenimi določili. Pogodba sicer predvideva dobavo 300 milijonov kubičnih metrov plina letno, kar pokriva okoli tretjino slovenskih potreb.
Dodatne količine zemeljskega plina pa pri Geoplinu zagotavljajo prek diverzificiranih nabavnih virov na podlagi dogovorov z evropskimi partnerji. Podrobnosti pri tem ne želijo navesti. Prav tako podrobnosti ne morejo razkriti, ko gre za pogovore o novih virih dobav. "Intenzivno izvajamo tudi aktivnosti za nadaljnjo diverzifikacijo dobavnih virov in poti zemeljskega plina, pri čemer proučujemo različne možnosti," so zagotovili. V preteklosti sta se kot potencialna nova vira najpogosteje omenjala terminala za LNG v italijanskem Rovigu in na Krku.
Za boljšo oskrbo Slovenijo iz zahodne smeri, torej prek Italije, je družba Plinovodi že v drugi polovici leta 2022 izvedla prvo nadgradnjo prenosnih zmogljivosti iz Italije, letos pa poleg redno planiranih naložb intenzivno izvaja nadgradnje za dodatno povečanje zmogljivosti prenosnega sistema za dobave iz zahodne smeri, so pojasnili v sistemskem operaterju.
Za ta namen po njihovih navedbah poteka nadgradnja kompresorske postaje v Ajdovščini in ureditev nove mejne merilno regulacijske postaje Vrtojba. Sledile bodo tudi aktivnosti za povečanju zmogljivosti plinovodne povezave med Ajdovščino in mejno postajo. Družba je obenem zaključila s pripravo dokumentacije za prenosni plinovod Ajdovščina - Lucija za boljšo oskrbo obale, zdaj pa začenja z gradnjo.
Projekti skupnega pomena
Ko gre za terminal na Krku, pa njegovi upravljalci načrtujejo precejšnje povečanje zmogljivosti, ki bi nato služile za dodatne dobave širši regiji. Ena od možnih oskrbnih poti s Krka je tudi prek Slovenije in Avstrije do Bavarske.
Za ta namen bodo potrebne nadgradnje omrežja, predvsem na hrvaški strani. Slovenija in Hrvaška sta nabor projektov v smeri Hrvaška - Slovenija - Avstrija uvrstili listo evropskih projektov skupnega pomena, trenutno pa oba sistemska operaterja, Plinovodi in hrvaški Plinacro, pripravljata prijavo na razpis za pridobitev evropskih sredstev iz instrumenta za povezovanje Evrope (Cef).
Če bo sprejet večji projekt, za pretok do Avstrije, obsega slovenski del po pojasnilih Plinovodov tri projekte, to so nadgradnje obeh mejnih postaj in kompresorske postaje Kidričevo. Če pa bo sprejet manjši projekt, je obseg del na slovenski strani manjši in vključuje le nadgradnjo mejne postaje Rogatec.
