Novice Svet24

Marko Vavpotič / M24

Kot so po katastrofalnih poplavah že večkrat pojasnili odločevalci, se po prvih intervencijskih ukrepih začenja faza obnove, ki pa terja tudi številne sistemske spremembe in dolgoročno strategijo. Danes je tako potekalo prvo srečanje sveta za vode pod okriljem ministrstva za naravne vire in prostor s ciljem, da se poveže vodarska stroka in se najde ustrezne rešitve. Kot je na novinarski konferenci pojasnil Uroš Brežan, bo svet po strokovni plati koordiniral hidrolog Rok Fazarinc. Dodal je, da so na prvi seji že razpravljali o tistih sistemskih spremembah, ki bodo na tem področju prinesle izboljšanje v naslednjih letih in tudi desetletjih. Brežan je še poudaril, da se niti sistemskih sprememb niti interventnih ukrepov brez podpore stroke ne bo izvajalo.

Fazarinc je nato izpostavil, da je v tem trenutku ključno, da je skupina, ki sestavlja svet, zelo poenotena glede vprašanj, kaj je treba popraviti in kako je treba to problematiko obravnavati naprej. Iskati je treba tako hitre, začasne ukrepi, kot tudi dolgoročne rešitve, ki bodo v skladu s stroko in na podlagi katerih bomo imeli v končni fazi večjo poplavno varnost. Sicer pa sta bili po njegovih besedah najbolj prizadeti območji Savinjske doline v zgornjem toku in Mežiške doline od Raven na Koroškem do Črne na Koroškem, kjer bo sanacija tudi najbolj težavna. Ob tem je poudaril, da so bila na udaru tudi številna druga območja, ki jih ne gre zanemariti. Izpostavil je še območje ob Poljanski Sori ter Sneberje in Tacen. Dejal je, da je treba do jesenskega deževja nujno najprej očistiti struge, saj lahko težave zdaj povzroči že bistveno manjše deževje kot tisto z začetka avgusta. To se sicer že izvaja. Izvaja se tudi sanacija nasipov, odstranjevanje zarasti in popravilo mostov, kar so ukrepi, ki so nujni in jih je treba izvesti hitro.

Da so se danes že pogovarjali tudi o konkretnih korakih, ki so nujni tako v trenutni fazi intervencij, kjer je v ospredju zagotovitev prevoznosti prometnih povezav in zaščita objektov, kot v fazi sanaciji, je dejala tudi vodja direkcije za vode Neža Kodre. Treba bo iskati takšne rešitve, da se bomo v prihodnosti škodam, ki so povezane s poplavami, izognili v največji meri. Po njenih besedah resne sanacije »ne more biti čez noč,« rešitve pa morajo biti celovite in premišljene, in sicer na ravni celotnih porečij. 

V svetu za vode po poročanju STA sodelujejo tudi Matjaž Mikoš in Andrej Kryžanowski z ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo, Mihael Jožef Toman z ljubljanske biotehniške fakultete, Barbara Šenčur Curk in Mihael Brenčiči z naravoslovnotehniške fakultete, nekdanji minister za okolje Pavel Gantar, hidrologinja Lidija Globevnik, Nataša Sovič iz Agencije za okolje RS, Primož Banovec z Inštituta za vodarstvo ter Miloš Bavec iz Geološkega zavoda Slovenije.