Največ prostovoljcev se je na pomoč odpravilo na Koroškem, v Savinjski dolini in v osrednji Sloveniji. Kot so povedali za STA, so jih zelo veseli predvsem domačini, ki jih sprejmejo odprtih rok in z veliko hvaležnosti. Na Prevaljah se dan prostovoljcev začne pri nakupovalnem središču, kjer jih v šotoru civilne zaščite sprejmejo koordinatorji. Popišejo prav vsakega prostovoljca, povedati morajo svoje ime, priimek in telefonsko številko, saj jih na različna delovišča razporejajo skozi celoten dan, obveščanje pa poteka po telefonu.
“Tu se ve, da se mora pomagati”
Skavti iz Koroške in Krškega ter nekateri prostovoljci Karitasa so se denimo v soboto najprej odpravili le nekaj metrov stran, kjer je na travniku zraven nakupovalnega središča nastalo začasno smetišče. Tam tovornjaki s tega dela Koroške skoraj vsako uro pripeljejo novo prikolico odpadkov, prostovoljci pa jih ločujejo. Posebni kupi so za kovino, plastiko, les in papir, kosovne odpadke ter elektronske naprave. Kar ne sodi nikamor, ostane na ogromnem kupu smeti.
Med prostovoljci na smetišču sta bila tudi Romana Šmuc in Marko Hrovat iz Ljubljane, ki sta se za pomoč prijavila prek aplikacije Poplave 2023. "Prav je, da sva prišla. Sploh ni vprašanje, ali pomagati ali ne, tu se ve, da se mora pomagati," je dejala Šmuc. Hrovat pa je dodal, da so ljudje v velikih težavah. "Mogoče smo jutri lahko že mi," je opisal svoje razloge.
Pohvalila sta delovanje aplikacije Poplave 2023, saj menita, da je nadzor nad prostovoljci pomemben. Šmuc je dodala, da je aplikacija super tudi za razporejanje vseh za pomoč pripravljenih ljudi, ki jih je veliko. "Prav je, da jo imamo, saj bi drugače morda bilo en dan na terenu zelo veliko ljudi in bi se drenjali, naslednji dan pa ne bi bilo nikogar," je pojasnila.
Šteje vsak par rok
Skavtinja Patricija Gornjec iz Krškega je pri odstranjevanju posledic poplav na Koroškem pomagala v četrtek in soboto. "Veliko mulja smo spravljali z vrtov in iz hiš, odnašali odžagane veje, grmovje in drevesa ter ločevali odpadke na smetišču," je povzela.
Domačini jih vedno toplo sprejmejo in so veseli vsake pomoči, vsakega para rok. "Še več jim pomeni lepa beseda, pozornost. Dobra volja in naš pogovor z njimi veliko šteje," je prepričana. Dodala je, da so tudi zelo skrbni. Ob delu jim namreč pijačo in hrano prinesejo ne samo lastniki vrta ali hiše, ki ga čistijo, ampak tudi številni sosedje.
Na delu tudi gasilci
Na terenu že vse dni pomagajo tudi številni gasilci iz različnih prostovoljnih gasilskih društev (PGD). Gasilca Barbara Jezeršek in Nejc Mrvič iz PGD Muta sta v soboto pomagala pri razvažanju vode na območja, kjer so ostali brez nje. "Danes smo prišli z veliko cisterno, ki drži 7000 litrov vode," je dejala Jezeršek. S cisterno so tudi prali ceste, umazane od mulja.
Člana PGD Prevalje Maks Gruber in Ožbi Šušel, sicer še osnovnošolca, pa sta poudarila, da so domačini zelo prijazni in hvaležni. Sama sta v soboto pomagala komunalnemu podjetju pri čiščenju odpadkov, črpala vodo in čistila kanalizacijo.
